Volkswagen goljufal tudi v EU, na tnalu tudi BMW

Afera Dieselgate še vedno polni naslovnice dnevnega časopisja, saj se vsak dan vrstijo razkritja, ki poglabljajo težave, s katerimi se bosta morala soočiti tako Volkswagen kot celotna nemška avtomobilska industrija. Prva žrtev afere je bil izvršni direktor Martin Winterkorn, ki je danes odstopil. Dejal je, da so ga dogodki zadnji dni šokirali in da ne more verjeti, da je tako obsežna prevara v koncernu Volkswagen sploh možno. Nadzorni svet bo novega direktorja imenoval v petek, neuradni pa je favorit Porschejev izvršni direktor Matthias Müller. Omenjata se tudi Audijev Rupert Stadler ter vodja znamke Volkswagen Herbert Diess, a naj bi imela manj možnosti. Zaradi objektivne odgovornosti sta odstopila tudi Audijev vodja razvoja Ulrich Hackenberg in Porschejev vodja razvoja motorjev Wolfgang Hatz.

Hudega Winterkonu, ki se bo upokojil, ne bo, saj bo prejel vsaj 29 milijonov evrov iz pokojninskega sklada, ki mu pripada ne glede na razlog za odhod. Če bo nadzorni svet sklenil, da Winterkorn Volkswagna ne zapušča iz krivdnih razlogov, mu pripada še 33 milijonov evrov odpravnine. Čeprav je problematičnih 11 milijonov vozil, so se investitorji po začetni paniki vendarle umirili in delnica Volkswagna je s torkovega dna okrevala za 10 odstotkov, a je še vedno 30 odstotkov pod tečajem iz preteklega tedna.

Nemško ministrstvo za promet pa je sporočilo, da je Volkswagen goljufal tudi v Evropi, kar je bilo pričakovati. V Evropi naj bi bili problematični dizelski motorji s prostornino 1,6 in 2,0 litra. Ni še znano, za koliko vozil gre.

Volkswagen je dolga leta zatrjeval, da njihovi dizelski agregati ne potrebujejo sistema za vbrizgavanje sečnine, ki se uporablja za zniževanje izpustov strupenih dušikovih oksidov. S tem so bila vozila cenejša in lažja. Sistem s sečnino se imenuje AdBlue in vsebuje tretjino sečnine in dve tretjini vode. Sečnina pri segrevanju razpade na vodo in izocianat, ki se z vodo reducira do amoniaka, ki v katalizatorju dušikove okside reducira do dušika in vode. Dušikovi oksidi nastajajo, ko v motorju nafta izgoreva s prebitkom kisika, kar je potrebno za doseganje maksimalne moči.

Ko se je izkazalo, da niti veliki Volkswagen ne more izdelati vozila, ki bi ustrezalo normativom za izpuste NOx, sta nemška in ameriška vlada napovedali preiskavo dizelskih vozil tudi drugih znamk. Da so neskladni tudi modeli Audi A1, A3, A4 in A6, ni presenetljivo, saj uporabljajo motorje EA 189 iz Volkswagna.

Nemška avtomobilistična revija Auto Bild pa je ekskluzivno objavila, da tudi konkurenčni BMW X3 za 11-krat presega normative Euro 6 glede izpustov dušikovih oksidov, s čimer je slabši od Volkswagnovega Passata. BMW navedbe zanika. Peter Mock iz ICCT, ki je prva odkrila nepravilnosti in potem primer predala EPA, pravi, da trenutni podatki kažejo na to, da problem ni zgolj Volkswagnov. Dejstvo pa je, da je za tako velik projekt, kot je vgradnja goljufive programske opreme v 11 milijonov vozil, moralo vedeti veliko ljudi. Nemška opozicija trdi, da je bila nemška vlada za to prevaro vedela, kar je nemški minister za promet odločno zanikal. Kakorkoli obračamo, problem je postal zelo političen. Volkswagen je v ZDA resna konkurenca domačim proizvajalcem avtomobilov, povrhu pa sta njegova pomembna lastnik tudi Porsche ter nemška zvezna dežela Saška.

V ZDA in Kanadi si odvetniki že manejo roke. Po poročanju Süddeutsche Zeitunga se Volkswagnu obeta saj 40 tožb s potencialom, da prerastejo v skupinske tožbe. Večino tožb so vložili zasebni kupci vozil, vsaj eno pa tudi ena avtohiša. Preiskavo je začelo tudi nemško tožilstvo, medtem pa v ZDA razmišljajo o kazenskem postopku zoper odgovorne. Volkwsagen je že najel odvetniško pisarno Kirkland & Ellis, ki je leta 2009 reševala BP ob razlitju v Mehiškem zalivu.

Tehnično pa je zelo zanimivo vprašanje, kako točno je Volkswagen goljufal in kako so ga ujeli. Najprej odgovorimo na drugo vprašanje. Majhna ekipa znanstvenikov z West Virginia University, ki jo je ICCT (International Council on Clean Transportation) najel za izvedbo standardnih testov izpuhov na Volkswagnovih vozilih. Zanimalo jih je, kako neki Volkswagnu uspe izdelati tako dobre motorje, pri čemer sploh niso razmišljali, da bi lahko bilo kaj narobe. Toda testi dveh vozil so pokazali neujemanje realnih meritev s tistimi na standardiziranih testih. Po večkratnem ponavljanju meritev so spoznali, da je edina možnost, da je Volkswagen goljufal. Podatke so predali Agenciji za varstvo okolja (EPA) in California Air Resources Board.

Kako točno je vozilo vedelo, da je na testu, kjer je treba emisije kontrolirati, ne vemo. Definitivno pa to ni bilo težko, saj imajo novi avtomobili že toliko senzorjev, da vedo praktično vse o dogajanju v okolici. Tako ni problem zaznati, da je pokrov motorja odprt ali da se zadnja kolesa ne vrtijo. Sistem je zaznaval položaj krmila, hitrost vozila, trajanje testa in tlak. Ker so testi standardizirani, je mogoče zelo natančno ugotoviti, kdaj se test izvaja.

Razkritje ni novo, le odjeknilo je v petek. EPA je bila že lani obveščena, da Volkswagnovi avtomobili izpuščajo preveč dušikovih oksidov. Volkswagen se je odzval z nejasnimi komentarji, da gre za tehnične težave dotičnih primerkov ipd. Napovedali so tudi vpoklic vozil, ki pa se lani ni zgodil. EPA je zato nadaljevala z drezanjem in v petek so se odločili javno objaviti zgodbo.