Prvi dogovor o omejevanju izpustov ladijskega prometa

Ob sprejetju kjotskega protokola leta 1997 je bil ladijski promet izvzet iz omejitev za izpuste ogljikovega dioksida in tako je ostalo do danes, vključno s pariškim dogovorom. Ladijski promet dandanes ustvari dva odstotka vseh izpustov CO₂, a bi se brez nadzora ta delež močno povečal. V študiji za Evropsko komisijo so raziskovalci izračunali, da bo brez regulacije do leta 2050 ladijski promet predstavljal 17 odstotkov, letalski promet pa 22 odstotkov vseh izpustov CO₂. Leta 2012 je bil njun kumulativni delež 3-4 odstotke. Nadaljnji problem predstavljajo druga onesnažila, ki jih ladje brizgajo v ozračje v mednarodnih vodah. Tedaj njihovi motorji uporabljajo slabo rafinirano gorivo, ki ima veliko zlasti žveplovih primesi. Ladje so zato eni največjih virov žveplovih oksidov in trdnih delcev.

Zato je razveseljivo dejstvo, da so v petek v Londonu na zasedanju Mednarodne pomorske organizacije (IMO) sklenili dogovor o zmanjšanju izpustov ogljikovih oksidov v ladijskem prometu. To je prvi tovrsten zavezujoč dogovor v zgodovini, medtem ko je letalski promet prvi tak dogovor dobil pred dvema letoma. Kompromisni predlog predstavlja vmesno pot med željami Evropske unije, Kitajske in azijskih držav, ki so želele močna znižanja izpustov, ter ZDA, Brazilije, Argentine in Saudske Arabije, ki so se zavzemale za ohlapnejše cilje. Končni predlog predvideva znižanje izpustov na polovico tistih iz leta 2008 do leta 2050. Hkrati morajo ladjarji poskrbeti za znižanje izpustov žveplovih oksidov, za kar imajo časa do konca prihodnjega leta. Trenutni dogovor bo veljal do leta 2023, ko ga bodo prvič preverili in po potrebi prenovili. Drugi pregled je načrtovan za leto 2028.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc in komisar za energijo Miguel Arias Cañete sta v izjavi pozdravila dogovor. Poudarjata, da gre za pomemben korak naprej, čeprav si je EU prizadevala za še strožje kriterije.