München na Linux in nazaj?

Prehod münchenske mestne uprave na Linux je eden izmed največjih prehodov z zaprtokodne programske opreme na odprto kodo, ki ga zagovorniki slednje radi dajejo za svetel zgled. Zdaj pa se utegne zgoditi, da bo München migriral nazaj na Windows, ker se uporabniki Linuxa nikakor ne morejo navaditi.

München se je leta 2003 odločil, da razišče možnost prihranka in predvsem kako zagotoviti neodvisnost od enega velika ponudnika programske opreme. Leta 2006 se je migracija začela in ogromen projekt, v katerega je bilo vključenih skoraj 15 tisoč računalnikov, se je zaključil lani. Ocene o prihranku so odvisne od predpostavk, a v Münchnu trdijo, da so privarčevali nekaj milijonov evrov. Mimogrede pa so se izognili možnosti, da bi jih Microsoft prisilil v drago nadgradnjo programske opreme ali da bi jih zaklenil v svoje rešitve (vendor lock-in).

A ni vse zlato, kar se sveti. Čeprav je za Linux München to, kar je bil padec berlinskega zidu za vzhodno Evropo, uporabniki niso zadovoljni. Kot je povedal münchenski podžupan Josef Schmid (CSU), se uporabniki nenehno pritožujejo, ne glede na urad. Zaradi tega bodo sestavili zunanjo skupino neodvisnih izvedencev, ki bo proučila možnosti. Če bo ta predlagala vrnitev na Microsoftovo programsko opremo, bodo razmišljali tudi o tem, je še dejal. Dodal je, da je šlo po njegovem prepričanju ob sklenitvi odločitve za prehod bolj za nepremišljeno potezo, s katero so želeli monopolistu pokazati meje. Posledice pa da so precej slabše premotrili. Tudi župan Dieter Reiter (SPD) je znan zagovornik Microsofta, medtem ko je druga podžupanja Christine Strobl (SPD) naklonjena Linuxu, a ni več zadolžena za IT in ostaja ena redkih zagovornic Linuxa v münchenski mestni upravi.

Največji prehod na Linux se torej lahko spreobrne v največji polom odprte kode. Spet pa kaže, da bo odločitev, kakršnakoli že bo, politično obarvana.