Konec ere Linuxa v Münchnu

Matej Huš

15. nov 2017 ob 10:33:57

Prihodnji teden bo münchenski mestni svet zabil še zadnji žebelj v krsto Linuxa v mestni upravi. Nekoč največji organiziran prehod organizacije na odprto kodo se je vmes izrodil v največji tovrstni fiasko in največjo vrnitev v Microsoftov objem. V četrtek, 23. 11., bo mestni svet še zadnjič glasoval o dokončnem povratku k Microsoftu, ki ga bo skoraj zagotovo potrdil. Odbor za administracijo in kadre je namreč že sprejel sklep, o katerem bo sedaj glasoval še celoten svet. Ker imata tudi v svetu večino stranki CDU in SPD, presenečenj ni pričakovati.

München je leta 2003 sporočil, da bo preučil možnosti za prihranek s prehodom na odprtokodno programsko opremo. Migracija je bila leta 2006 v polnem zamahu, hkrati pa so v Münchnu izvedli še celotno posodobitev, reorganizacijo in nadgradnjo IT-ja. Tako ogromen projekt se je izkazal kot prevelik zalogaj tudi za pregovorno pedantne Nemce. Po migraciji več kot 15.000 osebnih računalnikov in številnih zalednih sistemov, ki se je končala lani, pritožbe in negodovanja zaposlenih niso usahnili. Že ko je na oblast prišel novi župan Dieter Reiter leta 2014, ki je znan kot velik podpornik Microsofta, je bilo jasno, da je pred Linuxom trnova pot. Zadnja stopnica je bila študija podjetja Accenture, ki je za münchenski mestni svet ugotovila, da je bolj smiselno preiti nazaj na Windows. A celo študija tega Microsoftu naklonjenega podjetja je ugotovila, da so bile težave večinoma posledica organizacije in ne Linuxa samega.

Te se bo sedaj tudi zgodilo. Do leta 2020 bodo na vseh delovnih postajah v mestni upravi ponovno namestili Windows 10, poštni strežniki bodo ostali na Microsoftovem Exchangeu in podobno. Pri tem poudarjajo, da že sedaj več kot polovica od 800 programov ni tekla pod Linuxom, kar je povzročalo ogromne težave pri poslovanju. Že sedaj ima skoraj 40 odstotkov zaposlenih na računalniku Windows.

Prihodnji teden bodo razkrili tudi več podatkov o ceni tega izleta. Ocene o stroških, ki jih je povzročila migracija na Linux, so različne, a se z vključenim prihrankom zaradi licenc še vedno gibljejo okrog 10 milijonov evrov. Mestna uprava bo javnosti natančnejše številke razkrila po glasovanju, so sporočili. Zagovorniki Linuxa poudarjajo, da bo mestna uprava le udejanjila odločitev, ki je bila sprejeta že davno. To je verjetno res, a po drugi strani drži tudi, da je bil prehod na Linux slabo načrtovan, porazno voden in katastrofalno izpeljan, zaradi česar je bil upor med zaposlenimi velik. Če k temu dodamo še popolno reorganizacijo IT-ja, zaradi česar so tudi za s tem povezane težave okrivili Linux, drugače niti ni moglo biti.