M�nchen z migracijo na Linux privarčeval štiri milijone evrov

Mestne oblasti v Münchnu so pred devetimi leti sprejele odločitev, da njihov informacijski sistem preide na odprtokodne rešitve (operacijski sistem Linux, brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice). Sprva se ni premaknilo nič, saj so imeli spričo potencialnih konfliktov s programskimi patenti, združljivostjo in nejasnimi prihranki obilico težav z začetkom migracije. Ta se je resno začela leta 2006, letos pa je večidel zaključena.

Gre za enega največjih tovrstnih projektov, saj mestna uprava razpolaga s 15 tisoč računalniki najrazličnejših konfiguracij, za katere je skrbelo 21 različnih IT-centrov posameznih oddelkov. V sklopu migracije so se odločili konsolidirati svoj IT-sektor. Tudi sama nadgradnja ni bila neboleča, saj je predhodno na računalnikih teklo 21 različnih verzij Windows in več sto namenskih aplikacij za Windows. Vse to je bilo potrebno pripraviti za prehod na Linux (samo prepisovanje makrojev za Office v format OpenOffice je vzelo ogromno časa), zato so tudi najpogumnejši govorili le o dolgoročnih prihrankih. Kratkoročni stroški migracije namreč zlahka presežejo ceno obnovitve licenc, ki jo Microsoft v takih situacijah praviloma ponudi po hudo znižani ceni.

Münchenski župan Christian Ude je odgovoril na javno vprašanje CSU (Krščanskosocialna unija), da so do konca leta 2011 z migracijo privarčevali štiri milijone evrov, tako da trenutni IT-proračun znaša le še 11,7 milijona evrov. Prihranek so ocenili tako, da so izračunali, koliko bi stala obnovitev 15.000 licenc za Office, 7.500 licenc za Windows in nakup 7.500 novih računalnikov, ki bi jih bili potrebovali za namestitev novih verzij Windows na stare računalnike. V resnici pa so število zaposlenih in računalnikov še povečali, tako da bi celotni stroški za licence znašali 15,5 milijona evrov, če bi želeli imeti primerljivo raven IT-opremljenosti z Microsoftovo opremo kot z odprtokodno danes.

Zanimiv je tudi pozitiven stranski učinek prehoda. Čeprav se je število zaposlenih povečalo s 1500 na 9500 (povečevanje števila zaposlenih v javnem sektorju ni endemična slovenska bolezen), ti dnevno prijavijo manj težav z računalniki. Predhodno jih je bilo okoli 70 mesečno, sedaj pa je to število upadlo na 46.

Ude sicer priznava, da v omenjenih kalkulacijah niso všteli stroškov razvoja namenske distribucije Limux in njene implementacije. Po grobih ocenah naj bi ti znašali dva milijona evrov.