München s prehodom na Linux in OpenOffice prihranil 10 milijonov evrov

Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.

V mestnem svetu je namreč nestrankarska skupina zahtevala predložitev izračuna, kakšen je finančni učinek razvoja distribucije LiMux in migracije. Odgovor je primerjal stroške trenutne ureditve (popolna migracija na Linux in OpenOffice) s ceno Microsoftovega ekosistema (Windows in Office) ter kombiniranega sistema (Windows in OpenOffice). Münchenski računalniški sistem je namreč ogromen, saj vsebuje 15 tisoč računalnikov, ki so pred prehodom imeli vse mogoče sisteme in pisarniške pakete. Našteli so 21 verzij Windows in več sto namenskih aplikacij, ki jih je bilo treba poenotiti. Kratkoročni stroški migracije so v takih primerih ogromni, Microsoft pa mnogokrat zvito ponudi zelo poceni licence. München se je kljub temu lotil napornega opravila in svoj birokratski stroj prestavil na LiMux.

Stroški za uporabo Windows in Office bi znašali 34 milijonov evrov, stroški za Windows in OpenOffice pa 30 milijonov evrov. Dejansko pa je München porabil manj kot 23 milijonov evrov, kar priča o desetmilijonskem prihranku. V vsakem primeru bi 22 milijonov evrov odpadlo na stroške uvajanja in izobraževanja zaposlenih, tako da to ni odločilen dejavnik. Stroški razvoja distribucije LiMux, ki tod niso zajeti, naj bi znašali manjši del v primerjavi s temi številkami (neuradno okoli dva milijona evrov). Dodatna pozitivna novica pa je zmanjšano število posredovanja tehnične podpore, saj uporabniki po prehodu javijo približno polovico manj težav. Münchenski primer torej kaže, da z odprto kodo lahko prihranimo, a je potrebno prehod izvesti modro. Tega Freiburg ni znal.

Si upamo ugibati, kateri izmed scenarijev bi se zgodil v Sloveniji?