Raziskava kaže neučinkovitost režima "three-strikes"

Vpliva spletnega piratstva na prodajo avtorskih del ni mogoče enostavno izmeriti, prav tako pa ni mogoče enoznačno kvantificirati učinkov različnih način za boj proti piratstvu. Pisali smo že, da je DRM dosega prav nasproten učinek, saj povečuje piratstvo glasbe, to pa se v bistvu sploh ne zajeda v prodajo. BSA seveda domnevno škodo vrednoti domišljijsko, čeprav Hollywood priznava, da tako hudo vendarle ni. Hočete znanstvene raziskave? Te so celo pokazale, da pirati kupujejo več od nepiratov. Sila zamotano torej.

Potem pa je tu še zloglasni sistem treh prekrškov (three-strikes), ki so ga uvedle že številne države, med njimi Francija, Irska, Tajvan, Velika Britanija in Južna Koreja. Na Irskem mu ne kaže prav dobro, na Novi Zelandiji so učinki prava katastrofa, v Franciji je za zdaj vse skupaj razmetavanje denarja. Ali three-strikes sploh kje deluje in daje rezultate, ki jih od njega pričakujejo? Najnovejša raziskava pravi, da ne.

Univerza Monash je raziskovala vplive three-strikes v Franciji, Veliki Britaniji, Južni Koreji, na Tajvanu in Novi Zelandiji (znanstveni članek). Odkrili so, da sistem nikjer ne daje rezultatov. Pričakovani učinki sprejetja strogega režima so namreč trije: zmanjšanje deljenja avtorsko zaščitenih vsebin, povečanje prodaje teh vsebin in splošna sprememba v zavesti. Raziskava ni odkrila nobenih dokazov, da bi sprejetje tovrstne zakonodaje kjerkoli dalo želene učinke. Tudi na Novi Zelandiji, kjer se je zmanjšal promet prek P2P, je hkrati eksplodiral šifriran promet prek HTTPS, kar povezujejo s specifično dikcijo v zakonodaji, ki kriminalizira deljenje datotek prek protokola P2P, tako da so pirati pač začeli uporabljati alternative. Na Tajvanu pa v vseh letih delovanja sheme niso našli niti enega primera, da bi komurkoli odklopili internet zaradi kršitev - pozitivna posledica je le, da so ga ZDA odstranile s seznama držav pod budnim nadzorom. Prodaja avtorsko zaščitenih vsebin se ni povečala v nobeni državi.