Francija krči proračun za Hadopi

Hadopi, tj. francoski zakon in istoimenska vladna agencija, ki skrbi za izvajanje francoskega three-strikes sistema za kaznovanje p2p piratov, se bo očitno morala soočiti z znatnim zmanjšanjem sredstev. Nova vlada Françoisa Hollanda je že po majski izvolitvi namignila, da ji agencija ni preveč pri srcu, zdaj pa je kulturna ministrica Aurelie Filipetti povedala, da se ji zdi trenutni pripad 12 milijonov evrov letno za 60 zaposlenih "nekoliko predrag način za pošiljanje enega milijona e-mailov", posebej v teh kriznih časih, ko bi kazalo "prednost dati drugim stvarem".

Z "e-maili" misli prvo opozorilo (strike); drugo in tretje namreč prideta pisno, četrti papir pa je že odločba o začasnem odklopu interneta. Po uradnih podatkih je trenutno med 3. in 4. fazo okoli 340 francoskih naročnikov interneta, tj. takih, ki so jih v razmiku 3-6 mesecev vsakič znova dobili pri p2p piratiziranju, pri čemer "ujeli" pomeni zgolj, da so prijeli prijavo nosilca avtorskih pravic. Slednji pošlje točen čas, IP naslov in svoj podpis, agencija Hadopi pa s pomočjo operaterjev to preveri v naslove naročnikov in pošilja ustrezna obvestila. Sodne kontrole ni vse do izdaje četrte in že usodne odločbe, bojda zato, ker bi v postopku sicer nastali nesorazmerni stroški. No, ti že tako nastanejo, glede na sedanji proračun urada.

Ministrica dodaja, da je bil prvi cilj režima povečati zakonito prodajo zabavnih vsebin, česar pa dosedanje številke nikakor ne potrujejo. Agencija Hadopi bi tako morala delati predvsem na spodbujanju razvoja novih storitev (ti. danski model), ne pa na oštevanju uporabnikov, ki se ob pomanjkanju takšnih storitev obrnejo k sivemu trgu. Nekaj malega o tem so se naučili tudi francoski založniki - po uspešnem dogovoru z Googlom je storitev Google Books od junija letos na voljo tudi v tej deželi. Njihovi ameriški kolegi medtem vztrajajo na svojem - združenje piscev (pa ne vseh) bi rado 750 dolarjev za vsako poskenirano knjigo, kar najbrž ne bo šlo skozi.