Spotify in Netflix dotolkla piratiziranje na Norveškem, založniška ihta pač ne

Sodeč po svežem letnem poročilu analitske hiše Ipsos je piratstvo na Norveškem v strmem upadu. Ocenjena številka nezakonitih prenosov glasbe je v zadnjih štirih letih upadla za več kot štiri petine, za filme in tv vsebine pa za polovico. In zakaj? Anketiranci so kot glavni razlog navedli prav uvedbo zakonitih alternativ.

Spotify, ki je nastal na sosednjem Švedskem, je na Norveškem na voljo ravno od leta 2008, ko je količina spiratizirane glasbe začela padati. Polovica uporabnikov za storitev tudi plačuje (5 oz. 10 € na mesec v lokalni valuti). Pri filmih in tv-jih je bil padec malce počasnejši, začenši šele lani, ko se je v državo naslikal ameriški Netflix. Pri ugodni mesečni najemnini, spodobnem katalogu vsebin in hitri internetni povezavi je razlogov za matranje s piratiziranjem vedno manj. Do istih ugotovitev so se prebili tudi Američani in Švicarji, mala velika skrivnost pa je tudi, da ravno p2p uporabniki zapravljajo največ za zabavne vsebine, pač po principu "try and buy".

Kaj pa "protipiratski ukrepi"? Tožb zoper posameznike zavoljo piratiziranje v osebne namene (o čemer smo razmišljati tudi pri nas) je bore malo, predvsem zato, ker je informacijski pooblaščenec prepovedal zasebno vohljanje po p2p omrežjih (tudi javnih) z namenom odkrivanja piratov. Blokada piratskih strani? Dovoljena šele od letos. Norvežani so tako uživali relativno blago klimo v razmerju do p2p piratstva, pa so se vseeno, takoj ko je bilo to mogoče, veselo nagnili v smer zakonitih storitev. In to bi moral biti fokus zabavne industrije.

Pa ni. Ravno s prvim sedmim je začel v državi veljati spremenjeni Zakon o avtorski in sordnih pravicah, ki bo omogočal širokokupne blokade domnevno piratskih spletnih strani, ter pooblastil določena interesna združenja za pregon individualnih kršiteljev. Predstavljajte si, da bi npr. SAZAS začel blokirati Partis ter hkrati izstavljati račune za njegovo rabo. Smele so te ideje.