SOPA se veselo obrača v grobu: Google z Viso, MasterCardom in PayPalom razmišlja o blokadi financiranja nezakonitih strani

Lani tega časa, morda še kak mesec ali dva nazaj, sta se svetovna in tehnološka javnost strumno postavili v boj zoper predloga ameriških zakonov SOPA oz. PIPA, ki bi založniškim velikanom omogočila hitro in enostavno brisanje piratskih strani z interneta z odklopom domene, plačilnih storitev, oglasov ter umestitve v iskalnikih. Ključni del zakona so bili seveda megleni kriteriji za identifikacijo teh rogue sites, sumarnost (hitrost) postopka, skoraj popolna nezmožnost obrambe za prizadeto stran, ter zares popolna neusklajenost tako s tujimi kot domačimi tehnološkimi deležniki. Ti so se potem seveda zbali, da bi industrija znala SOPO uporabiti za izsiljevanje ali onemogočanje nove, inovativne konkurence na področju industrije zabave, za kar že obstaja veliko primerov. Tehnične firme so poklicale svoje lobiste in podporniki zakona med kongresniki so odpadli eden za drugim, tudi ob pomoči Occupy Wall Street in sorodnih gibanj. Za nameček je iskrica preskočila še čez Atlantik in potem na naši strani pomorila ACTO.

In čeprav je SOPA s tem dokončno umrla, ideja za njo - hitro, sumarno brisanje nepotrebnih spletnih strani z obličja interneta - nikoli ni. Iste ideje so se pojavile v kopici mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki jih ZDA sklepa s svojimi trgovinskimi partnerji na obeh straneh atlantika (CETA - ki je domala v zaključni fazi, TPP), seveda s ciljem, da bi SOPINO besedišče vtihotapili v nacionalne zakonodaje tujih držav. Kar se pa tiče domačega terena, so pa očitno spili kako krepko, menjali svetovalno-lobistično službo in se zadeve lotili na novo, neposredno pri "vratarju" današnjega interneta. Googlu.

Semena tega sodelovanja so bila zasajena že pred leti. Spor z Viacomom glede tega, kdo se bolj šlepa na koga - YouTube na založniške vsebine zaradi zaželenih vsebin, ali slednji nanj, ker so tam pač vse uporabniške oči - je bil poravnan s tehničnim sistemom Content ID, ki povsem mimo zakonskih obveznosti iz DMCA doda samodejno prepoznavo avtorskih vsebin v vseh naloženih youtube posnetkih in seveda možnost takojšnje monetarizacije takšne "kraje" z oglasi. Da je bil sistem spisan z mislijo predvsem na založnike, ni bilo nikoli dvoma. Potem je Google že predlani vklopil mehko cenzuro piratskih ključnih besed v instantnem iskanju (suggest) in jo zatem, po dobrih odzivih, še celo razširil na druge vire piratstva, kot so npr. ponudniki spletnega gostovanja (cyberlockerji). Istočasno so lani dodali še selektivno cenzuro na ravni držav, kar je izjemno zanimivo za založnike (avtorska pravica je namreč strašno teritorialna), ter morda še bolj za druge velike uporabnike Googlovih cenzorskih sposobnosti - zahodne vlade.

Lani septembra so potem dodali še eno ključno sestavino: svoj PageRank algoritem so prilagodili tako, da upošteva tudi število DMCA zahtevkov zoper domeno, seveda v negativni smeri. To preprosto pomeni, da so dali založnikom neposreden način za vpliv na vidljivost "piratskih" strani na Googlu. Z masovnim vlaganjem DMCA zahtevkov zoper določeno domeno je zdaj mogoče to domeno potisniti globoko na tretjo, četrto oz. bolj oddaljene strani z rezultati iskanja, ne glede na to, da popolnoma ustreza iskalnemu terminu. Založniki pa spammajo toliko, da ne samo, da ni več smešno, ampak da se vsake toliko časa zmotijo in zahtevajo blokade svojih lastnih spletnih strani. Posledično so piratske strani vse bolj "ungooglable". To seveda ne bo ustavilo najbolj zagrizenih mladcev, a vse ostale pa bo.

In zdaj, ko so kriteriji za identifikacijo teh "očitno" piratskih strani tako prikladni, še zadnji udarec: po poročanju Telegrapha misli Google sodelovati z Viso, Mastercardom, PayPalom in drugimi pri identifikaciji piratskih spletnih strani. Slednje storitve bodo takim stranem, potem ko se znajdejo na "s strani uglednega Googla pripravljenem" seznamu, odrekle gostoljubje svojih storitev.

S tem bodo spletne strani, za katere založniki nabijajo DMCA zahtevke, efektivno odrezani od zahodnih ponudnikov plačilnega prometa. Kot so že potrdili prenekateri varnostni raziskovalci, pa je ravno to daleč najbolj učinkovit način za rezanje peruti spammerjem. Če ne morejo biti plačani, pač ne bodo počeli nečednosti, saj toliko jim pa tudi ni do tega.

Vprašanje je seveda, če Google to sme, oz. bolje, koliko je to kompatibilno z njihovo "don't be evil" idejo, kolikor je pač od te še ostalo. Resnica je seveda taka, da gre za tržno podjetje z obligacijami do svojih lastnikov, ki mora, tako kot je nekoč to povedal naš sedanji predsednik Pahor, "izkoristiti vse poslovne priložnosti". Google na veliko sodeluje z založniškimi partnerji, sploh odkar z iniciativo Google Play sledijo ideji Applovih iTunes + iCloud. In s ključnimi partnerji se pač ne gre kregati. To je lepo povedal že Tim Cook, ko je še pod Jobsom stvaril proti tožarjenju s Samsungom. 8 milijard dolarjev letnega prometa s SoC-i in zasloni pač ni drobiž.

Tako da ja, skozi pogovor se res vse reši, in kot kaže, bo ravno Google vodil boj proti piratski zalegi.