Zakaj se Google najbolj boji Amazona

Business Insider ima zanimivo kolumno o tem, da Googla pravzaprav ne skrbita ne Apple (in njegov iOS) ne Facebook (in njihovo socialno omrežje), ampak predvsem vodilni spletni trgovec Amazon. To zato, ker se kupci v vedno večji meri lotijo iskanja izdelkov neposredno na Amazonovi strani, brez da bi prej sploh obiskali Google ali kakšno spletno stran, ki prikazuje AdWords oglase.

Po podatkih ComScore se je samo lani količina iskanj na Amazonovi glavni spletni strani povišala za tri četrtine. Kupci namreč ugotavljajo, da lahko tam dobijo skoraj vse, za željeno robo enostavno plačajo skozi famozni 1-click shopping (ker imajo kreditno in dostavni naslov že shranjena), robo pa dobijo naslednji dan ali v nekaj dneh za minimalne stroške. Ta odlična uporabniška izkušnja več kot pokrije morebitni minimalni prihranek, ki bi ga morda dobili ob iskanju najugodnejše ponudbe drugje, skozi Google. Podobno naj bi se dogajalo na mobilni strani. Amazon ima tam svojo tablico, ki je že izjemno poceni oz. bo kmalu še bolj ($149 za osnovni Fire), namenjeno predvsem za kupovanje multimedijskih vsebin iz njihove trgovine, na tujem hardweru pa ponujajo svojo mobilno aplikacijo, zamaskirano če ne drugače kot "Kindle reader".

Še bolj ambiciozen je Amazonov načrt za prevzem ameriškega tržišča za trgovino. Pred leti so začeli kot cenena in prikladna alternativa fizičnim trgovinam, kar je bilo mogoče predvsem zato, ker svojim strankam niso rabili zaračunavati prometnega davka (ameriškim seveda, za naš sta že poskrbela tako carina kot dacarji), saj niso imeli "svojih trgovin, se pravi fizične prisotnosti v npr. Kaliforniji". Še lani, ko jih je obubožan kalifornijski proračun k temu želel prisiliti s spremembo zakonodaje, so se krčevito branili z 5 milijonov dolarjev vredno medijsko kampanijo in celo dosegli razpis referenduma na to temo. Potem pa jeseni preobrat. Amazon je kar naenkrat začel plačevati davke, to pa zato, ker so povsem spremenili svojo strategijo za rast. Odločili so se postaviti več ogromnih distribucijskih centrov doma v Kaliforniji, pa v kopici "cenejših" zveznih držav blizu velikih centrov populacije - 130 milijonov dolarjev za center v New Jerseyu onstran New Yorka, 135 za dva centra v Virginiji, ki bosta pokrivala vzhodno obalo, ter po enega za 150 v Tenessiju oziroma Indiani za osrednji del države. V Kaliforniji jih načrtujejo kar 10 za skupaj 500 milijonov, najprej enega zunaj Los Angelesa in enega na severu dežele zunaj San Francisca. Vsi ti centri bodo zdesetkali edino prednost, ki jo še imajo fizične trgovine - prevzem robe na isti dan, oziroma v spletnem žargonu "same day shipping". Veliko Amazonovih rednih strank že zdaj plačuje letno premijo za status "premium customerja", kar jih občasno upraviči tudi do tega dragulja. Ko bo to na voljo za večino države, jih bi še več začelo nakupovanje enačiti z Amazonom, na škodo fizičnih trgovin in seveda bolj aktivnega Googlanja po spletu. S tem pa bodo adijo rekli milijoni oglaševalskega cvenka.

So sicer tudi drugače misleči.