Šolnine in poprov sprej

Uporaba poprovega spreja zoper mirne, a trdovratne in skrajno nadležne protestnike je v vidnem porastu. Po incidentu na ulicah New Yorka, ki si ga je konec septembra privoščil višji policijski svetnik Anthony Bologna [1], sta sprej minuli petek brez večjih zadržkov uporabila dva policista na ameriški univerzi UC Davis in to zoper ducat študentskih protestnikov, ki so sede na tleh in s sklenjenimi rokami nasprotovali odstranitvi s prostorov univerze. Do njih je pristopil policijski poročnik John Pike, dvignil kanister, jih vse poškropil po obrazu, nato pa dvema še na silo odprl usta in napolnil grlo. En fant je še po 40h minutah na mestu bruhal kri, nakar so vse končno popisali, aretirali in odpeljali v bolnišnico.

Petkov incident je del širšega dogajanja okoli financiranja univerze UC Davis, sicer 7. najboljše državne univerze v ZDA in 39. nasploh. Davis se kot del Univerze v Kaliforniji financira predvsem iz proračuna zvezne države, ki zadnja leta trpi krepko proračunsko luknjo (glej spodaj) in zato težko zagotavlja v preteklosti obljubljena sredstva. Že za šolsko leto 2009/10 so se spogledovali z 800 milijonov dolarjev težko luknjo, kar so takrat reševali s kombinacijo nižanja plač in obveznimi neplačanimi dnevi dopusta (od 10 do 24 na leto) za vse na univerzi izvzemši najvišje pozicije (28 članov sveta UC, Chancellorje 10h univerz v okviru UC in druge visoke člane, ki so namesto tega dobili znatno povišnico). Letos v začetku novembra so kot nujni ukrep želeli uveljaviti še do 80% povečanje šolnin v naslednjih štirih letih (8-15% letno), čemur pa so se študentje ostro uprli, sklicujoč se na zakon iz šestdesetih, s katerim je Kalifornija svojim državljanom obljubila dobro izveden javni visokošolski in univerzitetni izobraževalni sistem (se kaj tega zdi znano, sans the sixtees?). Dekan je obljubil alternative (molitve za dodatnih $411 mio od države s 40 milijardno proračunsko luknjo), a študentje so vztrajali s protesti do dokončne razrešitve problema, še dodatno vzpodbujani z valom #occupy akcij širom oble.

Predprejšji teden je začelo vodstvu univerze prekipevati in je nadnje poslala univerzitetno policijo s pendreki, ki so bili tudi uporabljani (glej prvi posnetek). Markantno je, da so policisti očitno in namerno zadajali udarce s konico palice, ne z njeno dolžino, kar je ustvarilo še hujše posledice. Posnetek nepotrebnega nasilja je hitro zaokrižil po YouTube-u in vzpodbudil nekatere člane profesorskega zbora, da so se tudi sami pridružili organizaciji protesta.

Ta petek se je manjša skupina protestrnikov s šotori in spalkami utaborila na campusu, a je rektorica (Chancellor Linda P.B. Katehi) od policistov zahtevala, naj jih nemudoma odstranijo, ker predstavljajo nevarnost za 'zdravlje in varnost' delavcev fakultete in študentov. Nekateri študetje so ukaz spoštovali, kakih ducat pa ne. Usedli so se na potko, sklenili roke in tako na miren način policistom pokazali, da se ne mislijo ukloniti njihovemu ukazu. Eden od policistov, poročnik John Pike (na sliki), je pristopil do njih in jih ob odsotnosti najmanjše provokacije temeljito poškropil z 'military-grade' poprovim sprejem. Nesrečneži so vztrajali - niso razklenili rok in si obrisali obraza, vstali, pobegnili, napadli policista, nič. Tam so sedeli še 40 minut, v bolečinah, dokler jih policija ni dokončno aretirala in odpeljala v bolnišnico. Na koncu so vse izpustili.

Fotografije in videoposnetek incidenta so bile še isti dan na voljo na internetu. Katehijeva je sprva opravičevala svoj ukaz in ravnanje policistov, na tiskovni konferenci v soboto zvečer pa je napovedala "ustanovitev komisije, ki naj bi v razmeroma kratkem času preverila ravnanje policije in pripravila priporočila za naprej", do uporabe poprovega spreja pa se več ni želela opredeliti. Ob izhodu iz stavbe jo je pričakala več sto glav dolga veriga študentov, ki so s tihim protestov izražali odkrito nasprotovanje in zaničevanje njene vloge v vsem skupaj. Ko je končno prispela do avta, je podala kratko izjavo za CNN, v kateri je le povzela že povedano na tiskovki, brez vidnih znakov sramu.

In policija? Uradno stališče v nedeljo je bilo, da sta njihova zaposlena ravnala v skladu s policijskimi pooblastili. Množica naj bi policista "obkolila" in "jima onemogočila odhod", zato sta bila primorana uporabiti prisilna sredstva. Poveljnik policijske postaje (Univerza ima svojo, kar je v ZDA precej običajno) je ob tem še dodal, da je bila odločitev za uporabo poprovega spreja sprejeta "na lici mesta", s čimer je želel povedati, da ni prišla ne od njega ne od rektorice. Tekom večera se je nota sicer malo spremenila, in sicer policija zdaj "raziskuje incident", vpletena policista pa sta na "plačanem administrativnem dopustu do nadaljnjega". Od Katehijeve nič posebno novega, le rezultate preiskovalne komisije je obljubila že v 30 dneh, so se pa študenti množično pridružili zahtevi enega od docentov za njen odstop.

** **

Kalifornijski grehi segajo že na začetek desetletja, ko je ta zvezna država z največjo ekonomijo v ZDA še imela znaten proračunski presežek. Guverner Davis (ime je zgolj po naključju enako univerzi) je znaten del denarja investiral v izobraževalni sistem, med drugim v garantirani vpis in šolnine za najbolj sposobne srednješolce ter v dodatne 4 milijarde letno za Univerzo. Potem se je zgodilo kar nekaj reči, med drugim energetski gigant Enron, ki je svoje čudežne obljube o dobičkih vzdrževal z neusmiljenimi špekulacijami na pravkar sproščenem kalifornijskem trgu z elektriko. Borzni posredniki v pisarnah Enronove stolpnice v Houstonu naj bi kar preko telefona naprošali upravitelje elektrarn, če lahko "najdejo izgovor za ugasnitev obrata", s čimer je na kalifornijskem trgu sredi zime 2001 (ko klime niso vklopljene) preprosto zmanjkalo elektrike. Država je 17. januarja uvedla izredne razmere, a je že bilo prepozno - njeni elektrodistributerji so bili tik pred bankrotom. Ljudje so več dni trpeli zatemnitve (odklope elektrike), Davis pa je bil primoran podpisati drage dologoročne nabavne pogodbe, ki bodo državo do konca desetletja skupaj stale vsaj 20 dodatnih milijard dolarjev. Zatem je bil odpoklican in na njegovo mesto je stopil junak iz avstrijske Štajerske, Arnold Schwarzenegger. Švarci je državo iz obdobja presežka pripeljal proračunsko krizo, ki se je uradno začela leta 2008 in še traja. Od takrat dalje ima univerza tudi težave s financiranjem (gre za državno univerzo, vendarle) in je prisiljena varčevati z obveznimi dnevi dopusta za vse zaposlene, rezanji plač in dvigi šolnin. Situacija je prav pomenljivo primerljiva z našo, ker smo tudi mi sanjali o ukinitvi študentskega dela in uvedbi šolnin (najraje oboje hkrati), trenutna vlada v odhodu zanikanju pa še zmeraj razmišlja o interventnem zakonu o zamrznitvi plač v javnem sektorju (prihranek 300 mio €), ker nam bodo sicer ti s svojimi nerazumno visokimi plačami (no ja) pojedli državo, medtem ko ima pri določeni slovenski banki na lepe oči položenih 3.4 milijarde evrov prikrite državne pomoči. Včasih je prav zanimivo vprašanje, kaj je tu vzrok in kaj posledica.

Mimogrede, egiptovska policija je ta vikend nad protestnike na Tarhirjevem trgu poslala salvo solzivca in gumijastih nabojev, pri tem ubila dva in jih ranila več sto, spet zato, ker so so drznili tam postavljati šotore. Državo ta teden čakajo predsedniške volitve.

[1] Zdaj posebni svetovalec policije na domačem Staten Islandu.