Nemško vrhovno sodišče dovolilo razkritje identitete p2p piratov

Zanimiv preobrat pred pred nemških zveznim vrhovnim sodiščem: v civilnem sporu med založbo znanega pevca Xavierja Naidooja in Deutsche Telekom so odločili, da mora slednji predati podatke o p2p uporabnikih (imetnikih IP naslova). S tem je razveljavljena dotedanja praksa, da se podatkov zavoljo varovanja komunikacijske zasebnosti ne sme posredovati, če kršitev s strani posamičnega uporabnika ni v "trgovinsko pomembnem obsegu", kar približno ustreza pojmu "večje premoženjske vrednosti" iz našega KZ, se pravi 5000 evrov ali več. Oziroma presega deljenje nekaj izvodov pesmi, kar v tipičnem primeru tudi naredi p2p aplikacija.

Naidoo se je za tožbo odločil lani, ko je opazil, da se izvod njegove pesmi "Bitte hör nicht auf zu träumen" še posebej živahno deli po p2p omrežjih. S pomočjo tehničnih svetovalcev so dobili IP naslove udeleženih, vendar je šlo večinoma za dinamične naslove, s katerimi si sami niso mogli veliko pomagati. Za pomoč so se obrnili na največjega nacionalnega ISP-ja, T-Online oziroma njegovega lastnika, Deutsche Telekom - da naj jim povedo, kateri od ulovljenih IP naslovov pripadajo njihovim naročnikom oz. kdo so ti naročniki. DT jim ni ugodil, citirajoč zakonske in ustavne zadržke (zmeraj lepa gesta), zato so bili primorani tožili. Kot rečeno, je vrhovno sodišče tokrat odločilo, da predaja IP naslovov ne predstavlja nesorazmernega posega v komunikacijsko zasebnost, niti če ne gre za manjši obseg škode, in požegnalo predajo podatkov.

A to še ne pomeni, da je v Nemčiji odprta sezona lova na p2p pirate. Zahtevek za pridobitev podatkov mora odrediti sodnik, in sicer tako, da najprej v rednem sodnem postopku razsodi, ali je dejansko šlo za kršitev materialnih avtorskih pravic. To ni mogoče čez noč, kot tudi ne ravno poceni (kar je ključno za prakso ti. copyright trollinga, če naj se izplača). Dalje mora ISP podatke izročiti zgolj, če jih (še) ima. V Nemčiji retencija prometnih podatkov več ni obvezna (ker je protiustavna, tako kot še ponekod po Uniji, pa tudi potrebna ni), zato se lahko hitro zgodi, da bo ISP do sodnikove odločitve podatke že pobrisal. Proti temu se da nekoliko pomagati z zavarovanjem podatkov z začasno odredbo, a to spet stane.

Je pa zaskrbljujoče, da sodišče dovoljuje posege v komunikacijsko zasebnost tudi v civilnem postopku, četudi zgolj na podlagi delne sodbe. Pri nas zaradi "druge najbolj stroge ustave v obziru do varovanja komunikacijske zasebnosti v Evropi", kot ji rado pravi naše ministrstvo za pravosodje, to ne v civilnem ne v kazenskem postopku ni mogoče. V kazenskem seveda je, pa ne samo za naprej ("sumimo lopova, dajmo vklopit prisluškovanje"), ampak zaradi retencije prometnih podatkov tudi za do 1 leto nazaj ("dajmo zbirat podatke o vse, mogoče se bo kdo izkazal za lopova").