Motorola precej blizu prepovedi prodaje Oken in XBoxa v Nemčiji

Po Googlovem nakupu Motorole Mobility lani poleti se je na široko špekuliralo, da jih kupujejo bolj zaradi patentov kot zaradi strojne opreme. Kot kaže, upravičeno, saj je Motorola pravkar dosegla pomembno zmago proti Microsoftu v Nemčiji, najbrž v odgovor na roparske podvige slednjega v obziru do Android proizvajalcev in OEM-ov (denar, tam 5-10 dolarjev na telefon, dobivajo že domala od vseh z izjemo Motorole). Odločitev še ni dokončna in prej se mora zgoditi še nekaj stvari na mednarodni ravni, a če bo obstala, Microsoft v državi več ne bo mogel prodajati Windows 7, Xboxa ali katerega koli drugega izdelka z vgrajenim h.264 dekoderjem.

Kot ugotavlja okrožno sodišče v Mannheimu, je Motorola imetnik določenih ključnih patentov za enkodiranje in predvajanje videa v h.264 formatu, ki je danes industrijski standard in ga zato pač mora podpirati vsaka resna platforma, seveda tudi Microsoft preko svojega Windows Media Playerja v Oknih in strojno pospešenega predvajalnika na konzolni platformi XBox. Zanimivo pri tem je, da za h.264 obstaja industrijski konzorcij MPEGLA, ki naj bi držal vse potrebne patente za ta kodek in jih ponujal po enotni tarifi za različne kategorije uporabe. Spletne strani, ki videe v tem formatu ponujajo zastonj, denimo ne rabijo plačati ničesar, zato pa rabijo plačati plačljivi ponudniki in pa predvsem dobavitelji predvajalnikov - med njimi Google za Chrome, Microsoft za že omenjeno, Apple in Android OEM za vgrajene čipe. A ta licenca je omejena na 3 milijone letno, v najhujšem primeru. Motorola, ki je bila eden ključnih igralcev pri pripravi standarda, si je očitno nekaj patentov pridržala še na strani in jih zdaj terja posebej, seveda samo od Microsofta.

Še huje za slednje je, da imajo v igri še vsaj 50 drugih patentov, ki jih sodišče še ni posebej pregledalo. Tožba je tako skrajno resna in dobro premišljena, Redmond pa se ji bo le s težavami izmuznil. Pravzaprav že bežijo, kot smo pisali pred kratkim, s selitvijo svojega Evropskega distribucijskega centra ven iz Nemčije, ker ta država izstopa kot bolj prijazen režim za imetnike patentov. Motorola naj bi hotela 4 milijarde dolarjev vsako leto, pravi Microsoft (sami pravijo, da manj). Ob tako visokem zneski bi bilo tudi plačilo varščine za začasen dvig prepovedi (Applova taktika) precej draga stvar, obenem pa Microsoft preprosto ni v poziciji, da svoje izdelke prilagodi ("odstrani h.264 kodeke"), tako da ne bi več kršili patentov (Samsungova strategija z 10.1N tabletom oz. HTC-jeva z umikom "swipe to unlock" funkcije).

Kot že omenjeno, odločitev še ni pravnomočna. Najprej je tu še pritožba, potem pa mora Motorola urediti še nekaj partikularnosti v ZDA. Tam je Microsoft pred kratkim tožil Motorolo, ker jim svojih patentov noče licencirati po razumenih (FRAND) pogojih, tj. v znatno nižjih zneskih, ki so uveljavljeni predvsem za ključne tehnologije, kjer je operabilnost med ponudniki ključnega pomena. Sodnik jim je pritrdil in Microsoft sicer zelo dobro ve, kaj to pomeni, ker je v 90-ih z prilaganjem IE-ja Oknom uničil brskalniški trg, potem domala isto dosegel s Pisarno, šele pred kratkim pa na vztrajno tožarjenje odprtokodne skupnosti izdal (delne in že zastarele) specifikacije za svoj mrežni protokol, tako da lahko SAMBA polnovredno zamenja njihove workgroup in domenske kontrolerje. No, če se vrnemo k zadevi, se je Microsoft na pomoč obrnil še na Evropsko komisijo, ki bi se tudi lahko vmešala in omejila Motorolin doseg.