Za Iran embargo nobena ovira pri nakupu računalniške opreme

Prejšnji teden smo poročali, kako so nekatera vidnejša zahodna podjetja zavzela načelno držo, da svojih izdelkov, ki omogočajo cenzuriranje in nadzor interneta, ne bodo prodajala pakistanskemu režimu. Gesta je lepa, a v praksi povsem neučinkovita, saj diktatorski režimi tako ali drugače pridobijo opremo, ki jo želijo. Kako zelo to drži, kaže zadnja Reutersova reportaža, ki obravnava še bolj razvpit primer Irana. Znano je, da želi Iran absolutno cenzuro in celo nacionalni internet, saj blokirajo domala pol interneta in občasno na smrt obsodijo kakšnega vprašljivega programerja.

ZDA so prve sankcije proti Iranu uvedle davnega leta 1979 in jih osem let pozneje še zaostrile, tako da danes iz ZDA ni dovolj izvoz v Iran, razen hrane in človekoljubne pomoči. Tod na pomoč priskočijo Kitajci, ki rade volje prodajo karkoli in komurkoli, dokler je plačilo primerno. Razkriti podatki kažejo, da je kitajski ZTE iranskemu paradržavnemu telekomunikacijskemu velikanu TCI prodal za 100 milijonov evrov opreme za nadzor telekomunikacij. Gre za opremo, ki jo po besedah virov blizu posla sposobna prestrezanja internetnega prometa, kratkih telefonskih sporočil, telefonskih pogovorov, elektronske pošte, VoIP-a in ostalih vrst komunikacij na nacionalnem nivoju. Prav tako je ZTE Iranu prodajal opremo ameriških podjetij, med njimi Microsofta, Hewlett-Packarda, Oracla, Cisca in Della. Slednja trdijo, da za to niso vedela in da bodo posle preiskala. Iran je ta mesec ustanovil Vrhovni svet za kiberprostor, ki ga vodi predsednik Ahmadinedžad in želi prebivalstvo zavarovati pred "internetnimi pregrehami".

Najpomembnejša iranska trgovinska partnerica je Kitajska, a tudi evropska podjetja imajo v Iranu svoje interese. Na IT-področju tja posebej veliko izvažata Ericcson in Nokia Siemens, tudi opremo za prisluškovanje. Podjetji sta sicer že napovedali, da bosta sodelovanje z Iranom zmanjšali.