ZTE reševal sam Trump

Ko je kitajskega proizvajalca mobilnih telefonov ZTE doletel sedemletni ukrep prepovedi uporabe ameriških komponent v svojih izdelkih, je imelo to tako hude posledice, da je ZTE napovedal domala ukinitev proizvodnje. Tako drastično kazen si je ZTE prislužil, ker je kljub ameriškim sankcijam zoper Iran in Severno Korejo omenjenima državama prodajal izdelke, ki so vključevali ameriške komponente in o tem lagal. Prvotno pogojna kazen se je kasneje udejanjila, ko je bil ZTE tarča tudi očitek o vohunjenju in predajanju informacij o ameriških uporabnikih kitajski vladi. Sedaj pa se je v nenavadnem zasuku dogodkov za rešitev podjetja zavzel kar ameriški predsednik Donald Trump.

Potem ko je ZTE minuli teden napovedal ustavitev poslovanja, je včeraj Trump na Twitterju zapisal, da skupaj s kitajskim predsednikom Šijem sodelujeta pri iskanju poti, da se ZTE hitro vrne v posel. Propad ZTE-ja bi povzročil izgubo velikega števila delovnih mest, zato je Trump ministrstvu za trgovino že naročil, naj zadevo uredi. Trump torej pritiska na ministrstvo, da odpravi sankcije. To je eden največjih zasukov v Trumpovi retoriki do Kitajske, ki jo sicer redno obtožuje vohunjenja in prevzemanja delovnih mest.

ZTE ima res veliko zaposlenih. Če bi nehal poslovati, bi na cesti ostalo okrog 70.000 zaposlenih v ZTE-ju, posledice pa bi čutili v celotni nabavni verigi. Po drugi strani pa Trump ponavlja, da Kitajska izvaja dumping in napoveduje uvedbo novih carin na kitajske izdelke, in sicer v skupni višini prek 60 milijard dolarjev. In prav to je ključno, saj se bosta ta teden sestali gospodarski delegaciji obeh držav, ki bosta poizkusili rešiti zaplete. Trumpova spremembe retorike do ZTE je signal, da ZDA umirjajo žogo. Demokrati so seveda Trumpovo izjavo izrabili kot strelivo in ga obtožili, da mu je bolj mar do kitajskih delovnih mest kakor ameriške nacionalne varnosti.

Ne glede na prave razlogi in končni razplet pa je zaplet z ZTE-jem pokazal, kako odvisna so podjetja od mednarodnih dobavnih verig in da lahko ZDA povsem legalno na kolena spravijo tudi največja podjetja, če se tako odločijo. Zadnja sprememba v odnosu pa kaže, da se pravila velikim tudi sproti prilagajajo.