Zahod bojkotira pakistansko internetno cenzuro

Štirje velike ponudniki mrežne in internetne opreme so objavili, da ne bodo sodelovali v javnem razpisu Pakistana za nakup opreme, ki bi še poostrila cenzuro interneta v tej državi. Podjetja, ki imajo široko podporo javnosti in drugih organizacij, poudarjajo, da pakistanska cenzura spodkopava demokratične vrednote, zato je ne podpirajo.

V Pakistanu cenzura interneta ni nič novega, saj redno poročamo o takšnih in drugačnih prijemih za omejitev dostopa do svetovnih informacij in svobode izražanja. Lani so tako prepovedali uporabo zasebnih navideznih omrežij in uvedli strogo cenzuro obscenih besed v sporočilih. Popularne spletne strani, kot so Facebook, Wikipedia, Flickr, Twitter in druge, so zdaj blokirane zdaj spet dostopne. Februarja letos pa je Pakistan objavil javni razpis, v katerem zbirajo ponudbe za uvedbo sistema za "filtriranje in blokiranje URL-naslovov na nacionalni ravni". Posamezni modul sistema bo moral biti sposoben cenzurirati in blokirati 50 milijonov naslovov z manj kot milisekundnim zamikom, da uporabniki ne bodo opazili dogajanja.

Čeprav velja, da denar ne smrdi, zato se nafta, orožje in tehnologija prodajajo prek državnih, ideoloških in političnih meja, so se v tem primeru največji zahodniki ponudniki infrastrukture odločili, da ne bodo sodelovali. Pretekli teden Sandvine, Cisco, Verizon in Websense, ta teden pa še McAfee so povedali, da ponudb ne bodo posredovali. Poleg tega na internetu obstoji peticija, ki v isto odločitev poziva še ostala podjetja, in jo je do danes podpisalo več kot 16.000 oseb. Hkrati k bojkotu pakistanskega projekta poziva tudi GNI (Global Network Iniciative), v kateri so vplivni člani tudi Microsoft, Google in Yahoo.

Seveda je utopično pričakovati, da Pakistan ne bo uspel pridobiti izvajalca za želeno storitev. Konec koncev želijo lastno znanje, a oprema in znanje na tem področju sta na Zahodu ta hip boljša. Še vedno pa jim lahko na pomoč priskočijo Kitajci ali Indijci, ki ne zaostajajo prav dosti. Gre pa vseeno za lepo gesto zahodnih podjetij, čeprav je v ozadju bržkone temeljit preračun, koliko denarja več se bo nateklo iz bolj sprejemljivih projektov zaradi všečnih stališč zoper Pakistan.