Parlameter.si: Ko celo Google financira pregled, kako pridni so naši poslanci

Danes je začel delovati nov spletni portal Parlameter.si, ki ponuja orodje za spremljanje aktivnosti poslancev in dogajanje v slovenskem državnem zboru. Uradna otvoritev je potekala ob 19.00 uri v Stari elektrarni, stran pa je delujoča že sedaj. Po novem si lahko od blizu pogledate tudi, o čem se prepirajo v parlamentu, kako kdo glasuje, kdo največ kolne, kdo največkrat šprica glasovanja in kdo skoraj nič ne govori. Analize besedišča bodo verjetno še posebej tragične, saj orodje meri tudi preprosto, privzdignjeno in ekscesno besedišče ter raznolikost.

Parlameter.si je rezultat dvoletnega projekta inštituta Danes je nov dan, ki ga je financiral tudi Digital Innovation Fund. Omenjeni sklad je del fundacije Digital News Initiative, v kateri sodelujejo Google in evropske novinarske hiše (The Guardian, Frankfurter Allgemeine Zeitung, La Stampa, El País) ter finančno podpira kakovostno novinarstvo in bolj vzdržen ekosistem novinarstva. Na razpisu so v prvem krogu podprli več kot 120 projektov, med katerimi je bil tudi Parlameter.si, ki je dobil dobrih 330.000 evrov sredstev. Inštitut Danes je nov dan je nastal leta 2012 v takratnem vstajniškem ozračju, sedaj pa deluje kot inštitut, ki zagovarja transparentnost in nadzor nad političnim delovanjem.

Njihov najodmevnejši projekt si lahko ogledamo sedaj. Ob tem velja poudariti, da Parlameter.si "ni supervizor" [danes Erar], kot je povedal Žiga Vrtačič, eden izmed soavtorjev projekta. Parlameter obdeluje podatke, ki so tako ali tako javni (prepisi sej državnega zbora), a so bili doslej dolgočasno skriti na spletni strani državnega zbora. Njihova prava moč se pokaže šele ob primerni obdelavi in vizualizaciji, kar počne Parlameter. "Gre za orodje, ki je namenjeno lažjemu spremljanju dela v državnem zboru," povzema njegovo delovanje Tadej Štrok, še eden izmed soavtorjev. "To je samo ogledalo. Mi podatkov ne interpretiramo in se do njih ne opredelujemo," še dodaja.

Tako lahko v Parlametru vidimo, da seje največkrat špricajo Roberto Battelli (prisotnost 64,5 %), Andrej Čuš (NP, 67,7 %), Janez Janša (SDS, 68,9 %) in Alenka Bratušek (NP, 71 %). Glasovanja največkrat špricajo Janez Janša (prisotnost 41 %), Alenka Bratušek (45,5 %) in Jelka Godec (SDS, 45,5 %). Največ govorijo Jožef Horvat (NSi, 704020 besed), Franc Trček (ZL, 584862) in Jani Möderndorfer (SMC, 575411), najmanj pa Teja Ljubič in Vlasta Počkaj (obe SMC, obe 0).

Avtorji projekta dodajajo, da gre šele za prvi korak, ki ga nameravajo v prihodnosti še nadgraditi in tudi postaviti v še kakšni evropski državi.