Izdelava dvojiške ure

Zakaj ne daš diod v vrsto?
Če sveti je 1, če ne sveti je 0.. Bi porabil veliko manj diod:)

Zakaj tudi sekund ne bi prikazoval binarno ?

Mislim, ko je*e minute, ure, dneve (nedelje so itak podkupnina hudiča, zato da lahko vpelje ponedeljek ), mesece itd ?

Kaži enostavno binarno cifro sekund od 1.1.1970 (= Unix way) ali še raje od big-banga (=Hard Core Unix Way )

Aja, pa cifra naj bo 64-bitna, da se vidi, da si mislil tudi na prihodnost...

Jaz bimogoče raje vzel kak CPLD, ker ima lahko brdo izhodov za LEDice in je relativno poceni. Ne rabiš ravno mikrokrmilnika za simpl števec.

Kak Xilinx recimo, ker imajo softver za porgramiranje zastonj.

Alpa Lattice, ker imam ravno čipe še v predalu...

Glede na vprašanja, ki jih postavljaš,, se bojim da kaka ura razlage ne bo zadosti.

Rabiš prej kak teden ali celo mesec razlage. Nisem ravno ziher, da boš ti to speljal...

Omenjal si baterije. Bi znalo biti problem. Ledice niso tako nedolžne. Štirje sedem segmentni displayi in mikrokontroler delajo s štirimi AA baterijami cca dva dni. Kar je brž-ko-ne premalo. Razmišljal bi o napajalniku.

Ploščo zrisati tudi ne bi bil mačji kašelj. Blizu tristo povezav speljat na doma izdelanem vezju? Ni nemogoče, ampak se ne bi spravil. Laže bi bilo (in bolj "binarno"), tako kot je že bilo predlagano, samo s 17 diodicami oz 18 da bi bilo simetrično, in če gori 1, sicer 0. Za tak način bi potreboval le mikrokontroler in timer (sam kristal ni dovolj natančen). Tudi plošča bi bila izvedljiva brez težav.

Mogoče bluzim, ampak tudi izvedba s 7 segmentnimi displayi ni nujno preveč zamotana (za hip zanemarimo obsežnost).

Ker bodo prikazovali samo 0 in 1 se lahko naredi tako, da ves čas svetij 1 (samo upor za obe segmenta, ki predstavljata 1 + direktno napajanje), ostali segmenti ki bi tvorili ostanek 0 pa bi preko nekega tranzistorja vklapljal mikrokontroler.

Tak prikazovalnik, bi se dalo realizirati tudi na protoboardu, za povezavo s predlaganim vezjem z ledikami, pa bi rabil vsega skupaj 19 žic (napajanje + - in 17 podatkovnih), ampak vse to je naslednji korak, ko bo osnovno vezje že delalo, tako kot je treba.

Jasno pa v tem primeru napajanje iz baterije pride v poštev le kot napajanje mikrokontrolerja ob izpadu elektrike iz omrežja toliko, da ure ni potrebno po vskem elektro mrku znova nastavljati.

Meril frekvenco? Kako točno je pa to bilo?

Ker bi imel eno vprašanje: Namenski časovni čipi za "štetje" uporabljajo kristal, ki daje frekvenco. Torej, če si prav razlagam, je timer le nekakšen števec. Torej bi lahko ustrezno sprogramiral mikrokontroler, da bi postal timer?

Ko pa sem v assemblerju programiral uro na 20 MHz kristal ob mikrokontrolerju (definitivno pravo število ciklov), je po 10 minutah bila razlika že blizu pol sekunde.

Zakaj torej nek kristal zadostuje, kot zagotavljajo, +-2 minuti letno, ti pa ne. Je kakšna razlika o točnosti? Kako to razbereš? Na mojih piše 20.000 MHz.

Eh, moraš zcetrt-a razumet. Je čist v digitalnem svetu že ...
V omrežju je frekvenca 50Hz precej natančna in pač narediš vezje, ki povečuje števec npr. ob vsakem prehodu iz neg. na poz. napetost. In to število deliš s 50 in imaš točno vrednost za števec sekund.
Lahko delaš tudi z mikroprocesorjem (zero-crossing detection), kar je uporabljeno pri bolj sofisticiranih zatemnjevalcih luči.

Odgovor na eno izmed vprašanj pri Elektro Ljubljana:

Frekvenca kot hrbtenica slovenskega EE sistema (ki je preko interkonekcijskih povezav tudi del Evropskega sistema), je stabilna z nazivno vrednostjo 50Hz, v okviru zahtevane točnosti regulacije (+- 1% v 99% leta). Omenjena stabilnost je zagotovljena tako v omenjenih servisnih prostorih kot v prostorih odejmalca. Vzroka za nepravilnega delovanja odejmalčeve digitalne ure torej tu ne moremo iskati.

Tisto z digitalno uro je sicer malce zgrešeno, pomemben je podatek +/- 1%.

uh, kam smo prišli ... bom bratu rajši plato pira kupo :)

Azrael je napisal:

....Iz lastnih izkušenj lahko povem, da ura, ki jo je poganjal sinhronski motorček (in je zato njena točnost direkno odvisna od frekvence omrežja) v pol leta naredila napako manjšo od minute....

Drži, frekvenca omrežja je zelo točna. Večina radio budilk jemlje clock z omrežja. Imam pa zanimivo izkušnjo, ravno s tega področja.
Kakih deset let nazaj, mi je kolega prinesel na popravilo radio budilko - sicer ni bil ravno low cost model, ampak philipsova za katero je tisti čas kar drago plačal. Ura je namreč občasno začela očividno prehitevat.
Ko je pri meni doma delala kak teden čisto OK, sem začel sumiti omrežje.
Vzel sem osciloskop, ter šel merit k njemu. ... da ne dolgovezim ... res v trenutku ko je začela ura prehitevat je bila sinusoida zelo čudne oblike (nekako nazobčana) Poklical sem kolega na elektro ter ga vprašal kaj naj bi to pomenilo... S težavo so bili seznanjeni-poznali so tudi vzrok. Motnje je pri zagonu povzročala indukcijska talilna peč v bližnji tovarni.

Glede točnosti kristalov:
Sam imam na "testiranju" v delavnici dve uri narejeni s PCF8593 - eno na tiskanini eno pa na testni plošči. Oba PCF-ja imam baterijsko napajana, da takrat ko izklopim napajanje ura teče normalno. Na testu sta že kake tri mesece. V tem času je ena prehiteva za ca 2 druga pa za 3min. Uporabljena kristala sta "urna" mini 32.768 kHz. Tole majhno odstopanje bi lahko popravil s spremenivim kondezatorjem (namesto njega namreč imam kar fiksnega 10p) Skratka kristali, ki so namenjeni za pogon ure so vsaj po mojih izkušnjah zelo točni, tako, da bi v primeru, če bi uro naredil le z mikrokontrolerjem uporabil za pogon le tega ta kristal.

Ja, tole kar je Brane2 omenil. Kvarci so baje precej 'občutljivi' na temperaturo okolice. Sam imam tudi enega tega urnega vezanega na DS2417, pa moram počasi preveriti, koliko kaj prehiteva/zaostaja.