fizikalna nalogica

Imamo dva magneta, eden miruje. Prpeljemo zraven drugi magnet, ki je na višini 0m. Ko pride zraven mirujočega magneta ga dvigne in recimo lebdi nad njim na višini h.
Na zacetku je bila energija nič, na koncu pa m*g*h => zakon o ohranitvi energije ne drzi

kako da ne? za prit do mirujocega magneta je bila potrebna kineticna energija, ki pa se je ob blizini magneta spremenila v elektricno ---> vzgonsko energijo....
popravte me ce se motim...

Ne samo to. On mora premaknit še magnet, ki ga drži v roki, tako da opravi dvojno delo ;)

Elektromagnet? ;)

Ne, resno. Dokler ne narediš perpetuum mobile, ti ne verjamemo.

Tisti drugi magnet se ne bo kar sam od sebe vzdignil višje, enostavno ga bo odbilo.

Pa poskusi takole. En magnet daj pod karton, na kartonu pa zapelji (nežno frcni ali pa kaj podobnega) nekaj vozičku podobnega (a dokaj nizkega) s še enim magnetom (masa magneta >> masa vozička). Potem pa povej kaj se je s tem drugim magnetom zgodilo. Je zabremzal, se je odbil, poskočil ali kaj četrtega. Lahko uporabiš tudi sani samo pazi da je čimmanj trenja.

Čeprav se mi zdi da če ne boš imel tirnic ne bo nič, ker bo zgornji magnet le zavil mimo ...

No ok, še ena možnost, magnet gre višje a se ustavi. Kinetična energija -> potencialno. V idealnem primeru seveda.

To z ledom sploh ni premerjava, ker mora led v hrib, in ga komponenta teža vleče nazaj po hribu, pri magnetu pa deluje sila na magnet samo navpično (ne v zmeri gibanja). Podobno kot če bi se vozičel peljal po mizi, in bi potem z roko udaril po spodnjem delu mize. Voziček bi imel še vedno enako hitrost v smeri x, v y pa bi se mu povečala. Ampak tukaj je jasno da je energijo dobil od roke. Od kje pa je dobil energijo magnet?

Pozabljaš da ima magnet shranjeno v sebi energijo da deluje kot magnet. Torej noben magnet ni večen, počasi se iztroši. Potem ga je pa treba spet namagnetit da deluje. Torej moraš na magnet gledat koker na neke vrste baterijo, kjer je shranjena energija. Od tukaj torej pride tista energija, ki si jo ti dobil iz "nič".

Ok tole z magnetom in baterijo Nič čudnega da je folk tako lahko nategvat z nekimi napravami ki proizvajajo energijo iz 0 in to s pomočjo magnetov (magneti == magija).

Drugače pa slovencl, ne ni res da deluje le navpična sila na magnet. Magneta se enostavno odbijata. Čim dovolj močan del magnetnega polja prvega magneta zaide v dovolj močan del magnetnega polja drugega magneta, dobiš neko vidno silo, ki ju razmika. In to se zgodi še veliko preden sta magneta en nad drugim. Tako da je primerjava s hribčkom na mestu.

No, pa recimo da to zanemarimo in rečemo, da magnet deluje s silo samo v navpišni smeri. Ali pa da je en magnet na drugem, in zgornji magnet spustiš. To, kako je tja prišel, tako ali tako ni važno, v vsakem primeru mora držati E(t1)=E(t2), in če vzamemo za t1 trenutek za tem ko magnet spustimo, t2 pa ko je v najvišji točki. Torej, je na koncu energija večja kot na začetku. A res nihče ne ve, od kod se je črpala energija?

Ko ti dva magneta tiščiš skupaj nanju deluješ s silo nasprotno magnetni, ki ju poskuša spraviti narazen. Če spet privzamemo idealne pogoje bo magnet ko ga izpustiš odletel in se ustalil na točkim kjer je m*g enako magnetni sili (ki se manjša z razdaljo).
Oziroma od kod energija da prileti do neke najvišje točke? To energijo si vložil, da si magneta spravil skupaj. Čisto enako kot pri vzmeti, ki jo držiš skupaj, ko jo spustiš se pa raztegne.

Oziroma če te res moti to, kje je energija ko sta magneta skupaj, bi rekel da je shranjena v deformirem magnetnem polju. Polje vsakega magneta teži k neki popolni obliki (obliki minimalne energije vejetno), in ko zaide v drugo magnetno polje se deformira. Podobno kot je energija shranjena v upognjeni kovitni torej. Po moje. Je pa tole tako malo na pamet, daleč od resne fizike

Kako se izračuna? Zaj**** verjetno. Mogoče se da izhajat iz osnovne formule W = F * s (delo oz. energija je sila krat pot). Se pravi energije je shranjene toliko kolikor jo ti vložiš da magneta približaš.

Ko se kos snovi giblje po gravitacijskem polju, mu moraš dovesti toliko dela, kolikor je razlika potencialnih energij med tema točkama. OZIROMA, pridobi toliko kinetične energije, kolikor je ta razlika. Odvisno od tega, če gre navzdol ali navzgor.

Kot pravi pregovor - kar gravitacija da, to gravitacija vzame. Gravitacija je konzervativna sila in samo poglejte Luno! Ta si že milijone let sposoja od gravitacije in ji vrača energijo. Brezobrestno.

Vendar pravzaprav nikoli nisi samo v konzervativnem gravitacijskem polju. Elektromagnetna sila pa zahteva obresti. Tako pri trenju - ja, trenje je elektromagnetna sila! - kakor tudi če hodiš z magneti naokoli. Ali z električnimi naboji. Povzročaš majhne tokove, ki se spreminjajo v toploto. To so obresti, ki jih jemlje elektromagnetna sila na posojilo - če ga da - ali pa so davek, če greš samo mimo. Gravitacija ne.

Potem imamo pa še močno in šibko silo. Ti lahko praktično zanemarimo. Kakor tudi repulzivno.

Štekaš?

Joj tale 'energija' shranjena v magnetu. Zaradi mene lahko tudi tako gledaš na stvar. Če hočeš lahko gledaš na vsak atom kot skladišče energije (energija kot E=mc²). Je pa tak pristop - oprasti izrazu - neumen, oz. lepše rečeno nesmiseln. Za baterijo lahko rečemo, da vsebuje enerijo (tokrat v 'laičnem' pomenu) zato, ker jo znamo enostavno uporabiti. Podobno lahko rečemo, da liter benzina vsebuje toliko in toliko energije in pri tem mislimo na uporabo v benzinskem motorju. Ampak tako kot za kamenček tudi za magnet ne rečeš, da vsebuje neko energijo. Enostavno zato, ker te energije ne moremo direktno uporabiti v laičnem pomenu besede. Čeprav lahko recimo kamenček uporabimo za utež, magnet pa v elektromorju, generatorju ali pa za zapiranje vrat. Ker ko z magnetom premikaš drug magnet mu s tem ne pobiraš energije, prav tako kot s kamenčkom brez uporabe njegove energije lahko premikaš drug kamenček.

Sori fosil, če si užaljen zaradi tiste omembe magije, ampak če še enkrat prebereš ti bo morda jasno da ni letelo nate. Mi gre le rahlo na živce ko kdo omenja 'energijo' ki je shranjena v magnetu, ker od takega načina mišljenja do tistega da verjameš vsakemu, ki ima pet minut časa, da na netu objavi, da je on ali nek garažni znanstvenik iz kake Japonske izumil stroj, ki iz 0 proizvaja elektriko in seveda deluje tako, da so v procesu uporabljeni magneti. Tudi če bi v procesu razmagnetil svoje magnete, bi v idealnem primeru še žarnico težko prižgal s tako dobljeno energijo.

Bom kar jaz razložil, če lahko.

Luna ima neko potencialno energijo glede na zemeljsko gravitacijsko polje (ali pa obratno, saj je vseeno - zemlja ima potencialno energijo glede na lunino gravitacijsko polje). Vendar se tudi ta energija spreminja v toploto zaradi efekta plimovanja, ko se mase vode vsak dan 2X premikajo po planetu.

Sile plimovanja so lahko tako velike, da ob večjih gravitacijskih poljih onemogočijo formiranje planetov in kakršnikoli večji delček snovi razbijejo v majhne kose zaradi strižnih sil, ki se ob tem pojavijo.

> Ne. Odplula bo od Zemlje proč. Kar je sicer kontraintuitivno, vendar povsem v skladu s pravili nebesne mehanike.

Od kod pa bo dobila energijo?

vidm da ste sli ze mal off topic, ceprav slovencl postavil zelo dobro vprasanje o magnetu, in sicer kaj daje magnetu energijo? za tak odgovor se je potrebno poglobiti ker ni preprost. O trajnih magnetih se vedno ne vemo vsega vse ostalo si pa lahko preberete na: http://my.execpc.com/~rhoadley/magwhy.h...

Je pa seveda energija namagnetenja, ki se ob določeni temperaturi pretvori v toploto. Magnetno polje, ki obdaja stalen magnet je v random walku okoli neke točke. Sčasoma bo zamrlo, zaradi naraščanja entropije, kot posledice tega termičnega gibanja delcev železa. Enako kot pri transcurijevi temperaturi, samo bolj počasi.

Ne. Zanimivo, ane. Bom razložu zvečer.

Od kje magnetu energija je tak, ko da bi vprasu od kod gravitaciji na Zemlji energija ,da nas potegne nazaj za vsako ko skocimo.

Ja, in kje je fora, men ni jasn?

Potencialna energija se sestoji (mdr.) iz potencialne gravitacijske energije in iz potencialne energije površinske napetosti vode.

Vse je v redu.