So višje kazni učinkovite ali ne? Ali pravico vzeti v svoje roke?

Kaj pa on predlaga, da bi morali spremenit. Se mi zdi, da samo kritizira sistem, namesto da bi predlagal kaksne alternative.

Kolker vem so se smrtne zrtve na nasih cestih mocno znizale, ko je bil sprejet prvi zakon o mocnejsih kaznih kaksnih 5 let nazaj. Ali sem jaz kaj spregledal?

Uf, tele grmade se pa spomnim. Mislim, da nam je v prvem letniku pri Kriminologiji enkrat predaval. Precej podobno kot tu. O naši kaznovalni politiki in razmerah v naših zaporih. Deluje ful milo in ne bi nikoli rekel, da toliko časa preživi v zaporih.

Človek ima point. Pa tudi kaj pametnega predlaga, tako da ne govorit, da nima konkretnih predlogov. Če dobro prebereš ta intervju, vidiš da pove kako bi moralo biti in kje so problemi, da temu ni tako.

Je pa ta problematika tako obsežna, da me res čudi kako dobro jo obvlada Jelinčič. Eno leto sem študiral predmet, ki je nekako najbolj povezan s tem, pa skoraj nimam pojma in delam napake drugih. Takšnile kekci pa potem perejo možgane volilcem.

P.S.: Jaz sem tudi za to, da se uvedejo kazni za prekrške, ki se izračunavajo na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov družine ali posameznika. Podobno kot se recimo izračunavajo kakšen otroški dodatek. Preveri se podatke na davčni in na podalgi tega se procentualno določi kazen. Tistemu z Jugotom tako, da bo moral malo bolj stisniti skozi mesec. Tistemu z BMWjem pa tako, da bi tisti z Jugotom živel na ta račun kakšnega pol leta.

Po moje je policija dost na cesti, vsaj kolk je jaz vidim. Nikjer drugje je ni tolko. Povsod pa ne more bit da bi vsakega norca dobili. Morda bi pa lahko malo drugače ta policija razporejela ta svoj čas...ali moram res zmeraj pihat, samo zato ker zgledam mlad (no, sej sem), sej nism avtomatsko zato pijanec. 45 letni kronik pa piha morda enkrat na 3 leta...no, ta čas bi se lahko malo vozili naokoli, ne pa samo čakali v grmovju, k itak vsak ve da so tam (blendanje pa to).

> Ja, prvi mesec je število žrtev padlo. Potem pa je bilo spet po
>starem

Ni bilo ravno "vse po starem"... Od leta 1996 pa do 2004 statistika kaze trend upadanja smrtnih zrtev na cestah.
1996 - 389
1997 - 357
1998 - 309
1999 - 334
2000 - 313
2001 - 278
2002 - 269
2003 - 242
2004 - 274

Ob tem se moras upostevat, da je danes zagotovo vec vozil, kot jih je bilo leta 1996. Ceprav se pa tudi varnost avtomobilov izboljsuje.
V glavnem varnost na cestah se izboljsuje, toda vseeno se strinjam s tabo oz. z dr. Petrovcem, da bi bilo lahko dosti boljse.
Pravtako kot se strinjam, da bi Sloveniji na splosno slo lahko precej boljse z dolocenimi reformami (to je sicer v tej temi off topic).

Pedofilom smrtna kazen? To ravno ne... Vsekakor pa bi dovolil, da lahko mediji objavijo imena pedofilov, ki so bili spoznani za krive.

Odin, glede objave imen pedifilov vtipkaj v Googla (morda je kaj tudi v Wikipediji, še bolje: preberi si poglavje v knjigi The Limits Of Privacy, avtor Amitai Etzioni), se pravi vtipkaj "Megan laws".

Zadeva ima določene pluse, pa tudi veliko minusov. Vsekakor bi morali to temeljito pretehtati. So dobri argumenti na eni in drugi strani.


Po ZDA se pa žal premalo zlgedujemo po dobrih in preveč po slabih stvareh...

Če je pedofilija bolezen, potem ga z daljšo kaznijo ne bomo ozdravili. Bo pač posiljeval malo kasneje. Ne pravim, da ga ne bi smeli spremljati. ampak eno je da ga je treba nadzorovati in zdraviti še po izpustitvi, drugo pa, da se javno objavi njegovo ime.

Pozdravljeni!

Ne dvomim o strokovnosti dr. Dragana Petrovca iz Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete. V intervjuju se ne da vsega povedati, poleg tega so tukaj nek omejevalni faktor novinarji, ki jih zanimajo le posamezni in površinski deli določene problematike.

Na hitro nekaj o "kaznovalni filozofiji". Ima jo vsaka država, stroka pa o njej največ piše v strokovnih revijah, izmed katerih je po mojem mneju najpomembnejša revija "Kriminologija". Dejstvo je, da se z idejami stroke srečuje tudi politika (no večkrat slednja stroke vedno ne razume, kar je posledica nastanka nekih kompromisov; povedano je razvidno tudi iz članka), zato v večini držav govorijo o t.i. terminu "kaznovalne politike", ki jo predstavlja neki družbeni konsenz kaznovanja prekrškarjev in družbi nevarnejših osebkov-storilcev kaznivih dejanj. "Kaznovalna filozofija" pa se odraža v pojmu Družbena prevencija ali Generalna prevencija, ki v bistvu pomeni neki skupek ukrepov za odpravo in zmanjševanje vzrokov kriminalitete; torej poseg v njene korenine (kriminalitete pa se na žalost izkoreniniti ne da). Res pa je, da je namen generalne prevencije skozi zgodovino še vedno enak in v bistvu pomeni zastraševanje morebitnih storilcev kaznivih dejanj (pa tudi prekrškov) pred izvrševanjem teh dejanj (zastraševanje pred povračilni ukrepi "oko za oko ali zob za zob", tudi pred sekanjem udov, ki ponekod veljata še danes in seveda sama smrtna kazen, nato pa vse ostale kazni, opredeljene v kazenskem zakoniku, novemu zakonu o prekrških, zakonu o varnosti cestnega prometa ter vseh ostalih zakonih, o katerih ste v forumo govorili in uredbah vlade ter lokalne skupnosti). Vsa ta celota predpisov služi torej enemu namemu, t.j. "zastraševanju in odvračanju ljudi", da ne bi delali kaznivih dejanj in prekrškov ter ima s tem namen prispevati k neki določeni stopnji varnosti in zanesljivosti pravnega reda.

Popolnoma se strinjam, da politika stroko premalo upošteva in, da bi "politiko morala vzpodbujati stroka", po drugi strani pa je dejstvo, da zakone vendarle pripravlja stroka. Ta odnos je po svoje zanimiv. V ozadnju neke politike je torej vendarle neka stroka, ki je dala idejo ali pa je neka ideja posledica družbenih sprememb, ki preraščajo neko pravilo, normo. Politika pa nato o možnih rešitvah polemizira, kar pripelje do nekega družbenega konsenza. Pri tem pa ni rečeno, da je pri svoji odločitvi upoštevala predloge in opozorila stroke. Tako so pri nas sprejeti zakoni (pa ne samo pri nas) večkrat neke kompromisne rešitve. Po mojem mnenju bi torej pri tako pomembnih zadevah, kot je (Generalna prevencija) kazenska zakonodaja, moral biti vpliv stroke daleč večji. Tako bi se z argumenti razpravljalo ali so potrebne pri določenih kaznivih dejanjih spremembe glede višine predpisanih kazni, kot se izpostavlja to v članku (razprave glede smrtne kazni pa je po mojem presegla tudi stroka in niso več potrebne).

Naj izpostavim še eno izmed zanimivih razmišljanj glede vprašanja, ali višina kazni sploh vpliva na zmanjšanje kriminala? Citiram odgovor... "Ne, to je kontraproduktivna zgodba. Na srečo so dežele, kjer te stvari merijo že tako dolgo, da meritve držijo. Kriminal narašča celo v Združenih državah Amerike, kjer so smrtne kazni pogoste." To je eno izmed vprašanj, na katerega ni mogoče odgovoriti povsem preprosto. Prvo je seveda treba temu stališču pritrditi. V ZDA dejansko narašča kriminal. Koliko pa je temu pripomogla "Generalna prevencija", ki med drugim grozi tudi s smrtno kaznijo, pa je drugo vprašanje. Tudi v Sloveniji kriminal narašča iz leta v leto. Ali bi naraščal manj, če bi pri nas uvedli smrtno kazen? Verjetno bi še vedno naraščal kot doslej, saj tukaj govorimo o splošni rasti kriminala, ne pa o rasti tistih kaznivih dejanj, za katera so predpisane najhujše sankcije. V ZDA je to smrtna kazen, pri nas pa 30 let zapora.

Da ne bom predolg. Glede prekrškov in policije pa naslednje. Kaznovalna politika bi bila nedvomno pravičnejša, če bi bila storilcu prekrška "vedno" odmerjena kazen glede na njegovo gmotno stanje. Kar pa je iluzorno pričakovati in takšne ureditve nima nobena država. Naj obrazložim. Z uvedbo nove zakonodaje o prekrških se kršiteljem izrekajo globe in ne več kazni. Razlika je v tem, da plačilo globe ne preneha niti z uklonilnim zaporom (torej če
globe ne poravnaš lahko greš tudi v zapor, s tem pa obveznost plačila globe ne preneha; še vedno si državi dolžan poravnati globo; po prejšnjem sistemu pa je 1 dan zapora nadomestilo 10.000,00 tolarjev kazni). Če globe ne poravnaš, ti jo prisilno izterjajo (davčni organ), lahko pa jo odslužiš z opravljanjem družbeno koristnega dela (karikiram - pometaš cesto). To je prva velika novost nove zakonodaje.

Druga novost prekrškovne zakonodaje je ta, da večino glob za prekrške izreka policija v t. i. hitrem postopku. Tudi pri tej ureditvi se je zgledovalo po nekaterih drugih državah. Namen je ta, da večino manjših prekrškov reši policija v hitrem postopku, s tem pa se sodniki, ki odločajo o hujših prekrških (po novom so vsi nastanjeni na okrajnih sodiščih) razbremenijo z delom in se rešijo zaostankov. Posebnost v tem je, da povedano ne velja za reševanje prometnih nesreč, ki jih sedaj v celoti obravnavajo samo sodišča (kot kaže pa se bo to tudi v kratkem spremenilo). Ali je to dobro ali ne, prepuščam stroki in polemiki na forumu. Torej. Policist na kraju prekrška lahko izreče kršitelju globo, ki je predpisana v določenem znesku. Če je globa predpisana v razponu (od... do...) lahko policist izreče le najnižjo predpisano globo. Policist na kraju torej ne more ugotavljati olajševalnih in obteževalnih okoliščin storilca prekrška ali njegovega gmotnega stanja in, karikiram, premožnejšemu kazen nabiti do vrha siromahu pa kazen odpustiti. Je namreč zakonsko omejen. V tem kontekstu pa nikakor ne drži trditev; citiram: "Tudi naši sodniki kazni prilagajajo storilčevi premožnosti, kar pa ne velja za prekrške." Tako v prejšnji kot zdajšnji prekrškovni zakonodaji sodniki v svojih postopkih vedno upoštevajo premoženjsko stanje obdolženca, težo kršitve, ugotavljajo njegov psihični odnos do kršitve, povratništvo oz. predkaznovanost in druge subjektivne in objektivne okoliščine ter mu na tej podlagi odmerijo globo. Da to dejansko drži se lahko razbere iz vsake odločbe, izdane v postopku pred sodiščem za prekrške. Slednje pa potrjuje tudi razmerje med višino globe v zakonu, ki je velikokrat (pri hujših prekrških) predpisana v razponu (od.. do..) in višino globe, ki jo na podlagi prej opisanih obtoževalnih in olajševalnih okoliščin, odmeri sodnik.

Ja kako pa potem odmerja in izreka po novem kazni policija? Povedal sem že kako policija izreka globo, ki je predpisana v določenem znesku ali v razponu. Pri tem pa je nNa splošno pozitivno to, da je policija ponovno pridobila t.i. diskrecijsko pravico, ki je poznana praktično v ureditvah vseh držav (po prejšnji zakonodaji je bila ta zelo okrnjena (urejala, oz. omjevala jo je Uredba vlade). V bistvu to pomeni, da policist po novem, na podlagi lastne presoje (okoliščin storitve prekrška), nekoga kaznuje, ali pa ga samo opozori. Ne more pa kar povprek opozarjati (niti kaznovati), saj je takšna "dopustnost" zakonsko urejena. Zakaj govorim o dopustnosti? V nasprotnem primeru lahko policist zaradi "opustitve" dolžnega ukrepanja s tem stori kaznivo dejanje (zloraba polažaja in pravic). Tako lahko policist na kraju storitve prekrška opozori le tisto osebo, ki je storila lažji prekršek, za katerega je predpisana samo globa (brez stranskih sankcij). To pa pomeni, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni ali ne bo nastala škodljiva posledica; policist pa pri tem v postopku oceni, da bo opozorilo, glede na storjeno dejanje, zadosten ukrep za storilca prekrška.

Nekaterih ugotovitev v članku, da policisti čakajo v zasedah in pobirajo denar, ne morem komentirati, ker jih ne poznam. Če se še vedno dela tako, da policisti zasledujejo neko normo (to je bilo
iz najvišjih vrhov policije že zanikano), potem so za to odgovorni njihovi predpostavljeni v policijskih enotah (komandirji, pomočniki komandiirjev). Se pa strinjam, da je zaradi diskrecijske pravice ali
kot se to omenja v članku skozi misel "prenos kaznovanja s sodnikov na policiste, ali z njih celo na mestne redarje", lahko problematično. Problematično z vidika zlorab, vendar tako pri nas, kot tudi drugod, kjer imajo podoben sistem. O pooblastilih redarjev in na splošno o njihovi službi, ki sem jo imenoval kot nek "para varnostni organ" v lokalni skupnosti, pa sem se razpisal v eni izmed tem na forum o "Mestnem redarstvu".

V vseh primerih pa velja, vsaj po mojem mnenju, načelo "vzeti stvar v svoje roke", kot pravno nedopustno (prej sem že govoril o
povračilnih ukrepih), tako s strani žrtve ali storilca. Je pa v določenih primerih takšno dejanje v zakonodaji obravnavano kot olajševalna okoliščina, zaradi katere se storilec (ki je lahko tudi žrtev) sme kaznovati mileje (bil izzvan, dejanje storil v afektu, neprištevnost, malomarnost, pri najhujših oblikah kaznivih dejanj je to tudi lahko npr. "uboj na mah", ki je olajševalna okoliščina kaznivega dejanja umora ipd. Pri tem pa velja, da ima vsaka žrtev poseben status v kazenskem postopku in bi se ji morala posvečati posebna pozornost (pomoč raznih strokovnjakov, ognaov in služb). Tudi v predkazenskem postopku, v katerem delujejo policisti, ima žrtev poseben status, vendar velja, da je še vedno bolj ali manj zapostavljena. Kar je potrebno vsekakor spremeniti.
LP!

Saj res, javna dela. Kako je s tem pri nas?

Po moje bib ilo zelo poučno kot kazen za prometne prekrške izreči možnost dela v Centru za rehabilitacijo, ali pa recimo kot pomočnik gasilcev, ki hodijo na intervencije na prometne nesreče.

BTW: vsaka kazen naj bi imela poleg generlne prevencije še specialno prevencijo, se pravi naj se storilec KD poboljša. Pri smrtni kazni specialne prevencije ni.

Saj res, javna dela. Kako je s tem pri nas?

Po moje bib ilo zelo poučno kot kazen za prometne prekrške izreči možnost dela v Centru za rehabilitacijo, ali pa recimo kot pomočnik gasilcev, ki hodijo na intervencije na prometne nesreče.

Ta možnost je dana že sedaj (ne ravno za prometne prekrške, za nekatera kazniva dejanja pa ja), vendar se v praksi izjemno redko realizira. So pa že znani tudi taki primeri.

Nisem bral cele debate, tako da bom dal odgovor samo na Keyserjev post. Mislim, kakšne imate nekateri. A zdaj bom pa zato, ker pač imam dobro službo in vozim bmw-ja plačal več, kot pa recimo ti, ki voziš jugeca? Daj, lepo te prosim. A nismo pred zakonom vsi enaki? Zakaj bi torej moral jaz plačat več, kot pa ti? Če se en pobalin z jugecem skozi naselje pelje 110km/h, se pelje do pike isto, kot če jaz svojo trojko stisnem na 110km/h. Torej ni pravično, da jaz plačam več. Pa pika. To je isto, kot bi dars uvedel v prvem cestninskem razredu. Bimerji in mečke plačajo relacijo LJ-CE 600 sit, fordi, clioti 500 sit, katrce, jugeci in fičkoti pa 300 sit. Ni fore...

Denarna kazen. Hmm...
V procentih glede na placo ne bi blo slabo, ker pol sploh ni vec fore kolk zasluzes

gfighter, nimaš prav. Kazni morajo bit za vse enkake, ne glede na njegov dohodek. Če ima človek večjo plačo, posledično tudi več da državi. Več in boljše si kupi, več davka da državi. Nekdo ki ima bmwja 5ko za 16 MIO sit, je sigurno "dal" državi več kot pa nekdo ki vozi katrco, to je dejstvo. Pa hiša, motor, itd... Tu država res lahko pobere več, ne more pa nekomu več vzeti, ker je bolj bogat od drugega, to zame ni sprejemljivo. Potem pa naj tudi človek z dobro plačo da državi isto, kot nekdo ki ima slabo plačo. Tu bi se pa vsi bunili...

MS, imaš prav, tista relacija je res čudna...

gfighter, ne, ne trdim da je vredu da dasta oba državi isto. Pravim samo, da bi se vsi bunili, če bi bilo tako. Nekdo ki si kupi novega Cliota da državi manj, kot nekdo ki kupi bimerja za 16 MIO SIT. To se mi nekako zdi prav, pač jebat ga, če imaš denar in kupiš drago stvar, daš pač več državi, kot nekdo ki kupi cenejšo stvar. Ampak to je on zavestno naredil in tudi ve, da bo več dal državi, če pa dobi višjo kazen glede na dohodke ima pa zavezane roke. Dat mora več, ker je bogatejši, ker je bil bolj priden, ker ima dobro šolo. Ampak to potem ni kazen. To je skoraj dobesedno isto, kot da prideta v Mečkatorja Jankovič in klošar kupovat kruh. Jankovič mora zanj odšteti 300 tolarjev, ker pač ima denar in je bogat, klošar ga pa dobi za 150 tolarjev, ker pač denarja nima. Pa ni tako. Oba kruh plačata po isti ceni. Torej sta oba enaka. V glavnem, kar hočem pri vsej stvari povedat je to, da kaznovani moramo biti vsi enako, ne glede na status. Če ubiješ mater, moraš iti za 30 let v zapor ne glede na to ali si po poklicu mizar in imaš 100 tisoč plače, ali direktor uspešnega podjetja in imaš mesečnega dohodka 500 tisočakov. Prav tako pa morata oba biti enako kaznovana pri enakem prekršku po ZVCP. Moje mnenje...

Nisem bral celega topika, bi pa rad odgovoril V-i-p -u na njegov zadnji post...

Lej, bistvo (prometnih) kazni glede na dohodek ni neka socialna pravičnost in enakost, ampak učinkovitost. Namen kazni je, da bo človeka ki jo dobi, vzpodbudila, da v prihodnje ne bo več kršil (prometnih) predpisov. Kazen mora torej biti učinkovita.

80.000 SIT bo zato bistveno bolj učinkovito pri nekom, ki ima takšno mesečno plačo, kot pri nekom, ki na mesec namlati tri miljone ali več. Prvi človek se bo moral zaradi tega ker bo plačal kazen, odreči marsičemu, medtem ko drugi manjkajočih osemdestih jurjev še opazil ne bo.
Če torej sprejmemo tezo, da denarne kazni sploh kakorkoli prizadenejo ljudi, imajo na njih nek učinek (če te teze ne sprejmemo, potem je itak vseeno), potem je treba sprejeti tudi tezo, da bolj prizadenejo nekoga, ki je ob celo plačo, kot nekoga, ki se je odpovedal dobri večerji v fancy restavraciji.

Skratka, relativne kazni bi bile bolj učinkovite, kar je navsezadnje njihov namen.

Mnja, zanimivo tole ja. Samo potem bi razpon denarnih kazni moral biti strašen. To ni realno.

Mogoče bi pa globe kar ukinili. Bi res uvedli delovno obveznost pri pometanju cest in podobnega. Zanimivo.

To se mi nekako zdi prav, pač jebat ga, če imaš denar in kupiš drago stvar, daš pač več državi, kot nekdo ki kupi cenejšo stvar. Ampak to je on zavestno naredil in tudi ve, da bo več dal državi

višina denarne kazni je določena vnaprej. v kolikor delaš prekršek si se tudi zavestno odločil da boš ta denar dal državi. če prekršek delaš in za to ne veš si butast. zarad tega mi je sicer punca zadnjič ful zamerla ko je dala 30k za od 10-20km/h prehitro skozi naselje, sam tko je če ne vidiš une ful vlke table za naselje plačaj. ko sm ji dal pa zakonza jurja v roke je rekla, kaj mene te politične fore brigajo. bi blo pa bol fer če jo nebi osušil za 30k, ki jih maturant nima. medtem ko se nekateri konstantno vozijo prek 50, ker tisth 10 do 30 čukov za kazen bojo pa že dal, če jih 200 na mesec zaslužijo.
poleg tega pa mislim da bi blo treba tudi zaporne kazni spremenit. vsi tolk vlačte trobca okol, pa kaka groza bo, ko on vn pride, sam on niti noče ven, zato redno poskuša koga fentat. zakaj ga nebi mogl za poskus umora obsodit na dosmrtno z možnostjo predčasnega izpusta in dokler se nebi poboljšal bi sedel, če bi si pa zaželel prostotsi bi se moral dokazano poboljšati?

Mnja, zanimivo tole ja. Samo potem bi razpon denarnih kazni moral biti strašen. To ni realno.

Niti ne nujno. Zadevo postaviš v % na premoženje kršitelja, pa je stvar čist o.k.

Obstoji pa še ena rešitev, ki pa pravzaprav ni všeč niti tistim (morda predvsem njim) ki lahko zakone sprejemajo.

Naprimer za prehitro vožnjo se določi tristopenski način kaznovanja.


Primer (navznoter dobe 2 let - tako nekako kot sedaj kazenske točke)

1. kazen (globa) 10.000,oo SIT (brez razlik)

2. kazen (globa) 30.000,oo SIT (brez razlik)

eeee, tretjič ni več noben denar tist ki rešuje stvar

v tretje se zaseže vozilo s katerim so te ujeli da si prekoračil hitrost, ki se na držabi proda, denar pa nameni za humanitarne namene.


Bi prav rad videl kolk bi jih še blo, ki bi vozl prehitr.

Sj mu ni tezko vsak mesec novo katrco kupt

He-he, sam dvomim, da se mu bo strašno ljubo vozit v "katrci" kakšni dve leti.
V četrto, peto itd se namreč pravtako zapleni vozilo, pa da vidmo bogate junake v "katrcah"

> Mogoče bi pa globe kar ukinili. Bi res uvedli delovno obveznost pri pometanju
> cest in podobnega. Zanimivo.

Ja, to jaz ze precej casa govorim. Tisti z veliko denarja bodo precej bolj obcutili kazen, ce bodo pri -20 morali 14 dni soliti ceste, kot pa ce bi morali enkrat placati 150.000 jurjev kazni in bodo dobili pet pik, ki se pa itak zbrisejo.

Bilo bi prav, da je za enak prekršek, učinek kazni za kršitelje vsaj približno podoben.

Ob uvedbi zaplembe vozila bi se temu kar močno približali.

Nekdo z nizkimi prejemki ima pač slab avto, oni z višjimi pač orazmerno boljšega.

"Udarec" po žepu je tako vsaj približno enak.

Sam se takemu predlogu tisti, ki so že dovolj bogati (posredno tudi bolj vplivni) upirajo z vsemi štirimi. Zakaj neki le

Kaj naj bi se pa zgodilo. Nič.

Škoda povzročena iz krivdnih razlogov se mora povrnit v celoti.

Firma bi bila ob avto, ta "pobesneli Max" bi pa še doooolggooo razmišljal (ves čas ko bi odplačeval tak avto) kdaj bo spet preveč pritisnil pa plin.

Zato bi prav rad bi videl tistega uslužbenca (šoferja) ki bo divjal s službenim avtom.

Meni je policaj priblizno eno leto nazaj "ubrisal" kazen 2500sit ker sem se s kolesom peljal po plocniku in ne po glavni cesti (ki je bila omejena na 90kmh) Kje je tu logika?

Za prekrške na cestah uvesti bolj striktno izvajanje in pa definitivno uvesti pregled premoženja (ne samo storilca ampak cele družine) pa nej potem prepiše na ženo / brata / prababico če mu bo to kej pomagal.

Postavit radarje, ki bodo merili hitrost non stop in po celi Sloveniji.

Pijance za volanom: (če dobijo nekoga, ki napiha nad 1) doživljenjska prepoved vožnje avtomobila in zaplemba avta (ki se ga proda na dražbi, denar pa gre recimo za pediatrično kliniko)

Roparje, tatove, vlomilce... povišat kazni in opravljati dela kot so popravljanje cest, saniranje raznoraznih stvari... dobesedno hard labour!

Morilce, pedofile in ostale hujše kriminalce - delat v rudnike z litrom vode in kilo kruha na dan. NAJ CRKNE OD DELA in vsakič, ko bo zavihtel kramp naj pomisli "Zakaj sem to naredil".

Pijance za volanom: (če dobijo nekoga, ki napiha nad 1) doživljenjska prepoved vožnje avtomobila in zaplemba avta (ki se ga proda na dražbi, denar pa gre recimo za pediatrično kliniko)
S tem se jaz nebi strinjal ker, lahko kaksen clovek nese veliko vec alkohola kot nekdo drug
npr: nekdo bo napihal 1 pa bo komaj stal nekdo pa (v majhnih primerih) tudi 5 in bo se dokaj trezen
Ne vem kje sem slisal ki je voznica (dolenka ali stajerka) napihala malo manj kot 7 in je vozila popolnoma po omejitvi, policaj jo je ustavil nakljucno
Ampak takih primerov je hmm... skoraj jih ni