Slo-Tech - Nobelov teden se tradicionalno nadaljuje z razglasitvijo nagrajencev za fiziko, ki so letos postali kanadski fizik Jim Peebles (1/2), švicarski astrofizik Michel Mayor in švicarski astronom Didier Queloz (vsak 1/4). Nagrado so prejeli za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v vesolju. Peebles se je ukvarjal s teorijo velikega poka in sestave vesolja, Mayor in njegov doktorski študent Queloz pa sta v Rimski cesti odkrila prvi eksoplanet.

Letošnji nagrajenci so s svojim raziskovalnim delom pomagali poiskati odgovore na ključna vprašanja, ki si jih ljudje zastavljamo, odkar zremo v vesolje. A šele v zadnjem stoletju smo dobili odgovore, ki so iz špekulacij naredili znanost in iz ugibanja napovedi. Še v 19. stoletju je bilo vesolje, za katerega smo sicer imeli solidne zemljevide, v očeh znanstvenikov večno in nespremenljivo. Planeti (in še kaj) so res krožili okoli Sonca v predvidljivih ciklih, a vesolje je v svoji osnovi ostajalo enako. Ko so astronomi v 20. letih...

Slo-Tech - Teden razglasitev Nobelovih nagrad tradicionalno odpira nagrada za medicino ali fiziologijo, ki jo bodo letos podelili ameriškemu profesorju medicine Williamu Kaelinu, britanskemu nefrologu Petru Ratcliffu in ameriškemu Greggu Semenzi. Nagrado bodo prejeli za odkritja, kako celice zaznavajo dostopnost kisika in se prilagajajo nanjo. Letošnje prejemnike nagrade so kot vsako leto objavili na tiskovni konferenci na Karolinska institutetu. Višina nagrade znaša 830.000 evrov.

Ko je Zemlja nastala, na njej ni bilo življenja niti kisika v atmosferi. Pred približno štirimi milijardami let je vzniknilo prvo življenje, ki pa je bilo še precej drugačno od današnjega. Pred dobrima dvema milijardami let pa se je zgodil prelomen dogodek, ki je spremenil potek zgodovine. Kisik, ki so ga s fotosintezo proizvajali pri organizmi, se ni mogel več absorbirati v morja ali kemično vezati v okside, temveč se je začel nabirati v atmosferi. Sprememba atmosfere iz reduktivne v oksidativno je pomembno...

AnandTech - Pri AMDju so razkrili, da bo veja grafičnih kartic Radeon na GPUju Navi za večinski del trga nosila naziv RX 5500 in bo vsebovala tudi namenske izvedenke za prenosnike. Objava je tokrat usmerjena v izdelke OEM partnerjev, ki se jih lahko nadejamo že konec oktobra in novembra, medtem ko namizniške kartice prispejo do božiča.

Ko so pri AMDju pokazali prve kartice na sveži grafični arhitekturi Navi, so po stari navadi začeli z močnejšimi modeli, ki nosijo ime Radeon RX 5700. Gre za razmeroma drage izdelke s ceno od 400 evrov navzgor, ki so primerni za bolj zagnane igričarje. Preostalim bodo namenjeni šibkejši Radeoni RX 5500. Tokrat je AMD po sili razmer malo pohitel z najavo, da je pred začetkom praznične sezone svojim OEM partnerjem olajšal trženje izdelkov. Objava je tako tudi informativno osrediščena nanje, medtem ko lahko uporabniki diskretnih kartic do konca leta pričakujejo še kakšno, saj namizniški Radeoni prispejo okrog božiča.

Linija RX 5500 je sestavljena okrog čipa Navi...