Slo-Tech - Iz podjetja so sporočili, da se bo proizvodnja njihovih procesorjev, izdelanih v 7 nm procesu v najboljšem primeru začela šele leta 2022. Po dosedanjih načrtih naj bi se to zgodilo že konec prihodnjega leta. Povsem lahko pa bo zamik tudi daljši, saj se po besedah njihovega izvršnega direktorja Boba Swana srečujejo s precejšnjimi težavami v proizvodnem procesu.

Znano je, da je AMD, Intelov največji konkurent, že pred meseci poslal na trg svoje čipe Ryzen 4000, ki so izdelani po 7nm postopku in so Intelu odškrnili precejšen delež kupcev in ugleda. Čeprav resnici na ljubo, generacije obeh ponudnikov po samih številkah niso povsem primerljive; tako so najgosteje tiskani Intelovi 10 nm čipi, vsaj po gostoti tranzistorjev precej enakovredni tistim od konkurentov. Intel je sicer edino podjetje, ki samo načrtuje in nato tudi izdeluje procesorske čipe, konkurenti običajno počenejo eno ali drugo. AMD, pa tudi Apple, Huawei in Qualcomm svoje čipe denimo izdelujejo pri podjetju TSMC, kjer...

Scientific American - Kanadski raziskovalci so izvedli tehnično navdušujoč eksperiment, ki nakazuje, da kvantni tunelski pojav zahteva svoj čas in da delci nekaj časa preživijo v potencialni oviri.

Kvantni tunelski pojav je poleg prepletenosti in superpozicije stanj tretja na lestvici tistih čudaških značilnosti kvantne mehanike, s katerimi strašimo majhne otroke. V jedru gre za dejstvo, da se lahko majhne količine kvantnih delcev znajdejo na drugi strani ovir, preko katerih sicer na klasične načine zaradi prenizke energije ne morejo priti. Računsko zadeva izhaja iz samih osnov kvantne mehanike: ko rešimo Schrödingerjevo enačbo za primer potencialne ovire, dobimo za rešitev od prvega roba prepreke naprej eksponentno padajočo funkcijo, ki sicer hitro konvergira k ničli, a je vseeno tudi za oviro večja od nič. To pomeni - tudi za oviro obstaja od nič različna verjetnost nahajanja delca. V makroskopskem svetu so možnosti za to, da bomo zatunelirali skozi Karavanke, precej premajhne za praktično opazovanje...