Slo-Tech - Ni povsem jasno, kaj se dogaja v podjetju OpenAI, od koder so v petek nepričakovano odpustili soustanovitelja in izvršnega direktorja Sama Altmana. Ko je odjeknila vest o njegovem odhodu, so Microsoftove delnice - ker je Microsoft najpomembnejši vlagatelj v OpenAI - hipno izgubile 16 odstotkov vrednosti, a so nato po koncu uradnega trgovanja večino izgub nadoknadile. Po neuradnih informacijah je bil Microsoftov direktor Satya Nadella besen.

V sporu naj bi bila predvsem Altman in soustanovitelj, član upravnega odbora in glavni razvojnik Ilya Sutskever. Jabolko spora je prihodnost tehnologije in hitrost razvoja, kjer Altman zagovarja drznejši in bolj komercialno usmerjen pristop, Sutskever pa bolj previdnega in manj profitnega. OpenAI ima sicer neobičajno strukturo, saj je profitna pravna osebna v lasti neprofitne fundacije. Altman naj bi se zavzemal za več investicij, tako je na primer prepričeval Softbank v milijardni vložek, česar pa odbor ni odobraval.

Kmalu po vesti o...

Slo-Tech - Tehnologija obstaja že nekaj časa, a šele ko združimo njene različne pojavne oblike, postane zares jasno, česa je sposobna. Charlie Holtz je na X-u pokazal, kako je združil GPT-4 Vision, ki ustvari besedilni opis vizualnih podob, in tehnologija za kloniranje glasu ElevenLabs. Spisal je skripto, ki vsakih pet sekund zajame posnetek z njegove kamere, ga prek API posreduje GPT-4 Vision, nato pa besedilni opis prebere klon glasu Davida Attenborougha. Rezultati so zelo realistični.

Kodo je objavil tudi na GitHubu, a je brezplačno ni možno uporabiti. Za delovanje namreč potrebujemo dostop prek API do GPT-4 Vision in do ElevenLabs, ki ni zastonj, temveč se plačuje po žetonih. Če pa to imamo, so ovire le naša domišljija. Pietro Schirano je na primer pokazal, kako lahko lažni Steve Jobs ocenjuje in kritizira različne izdelke iz aplikacije Figma.

Tehnologija je torej tu in omogoča, da kdorkoli "reče" karkoli. Sedaj je treba razmisliti, kako jo regulirati in to tudi izvajati. ElevenLabs na...

Računalniški muzej -

Dogodki povezani s slovensko osamosvojitvijo so osvetlili pomen elektronskih komunikacij. Prvi poštni seznami(mailing list), ki so se uveljavili kmalu po vzpostavitvi elektronske pošte pri nas jeseni leta 1987, so slovencem in akademskim kolegom po svetu posredovali novice od doma. Najbolj znana seznama te vrste sta bila ‘Rok press’ Roka Sosiča in Igorja Benka in ‘Oglasna deska’ Jureta Marna. Poštni seznam ‘Pisma bralcev’ Andreja Brodnika pa je za razliko od slednjih deloval kot posredovalnik pošte med člani spiska in je tako omogočal tudi izmenjavo mnenj, pogovore in podobno. Spomladi leta 1991 so ustanovili za ta namen veliko bolj primerno pogovorno skupino soc.culture.yugoslavia na omrežju USENET, ki je novice in sporočila za razliko od prejšnjih lahko posredovala po svetu vsakomur z dostopom do omrežja. Po nekaterih ocenah je v času vojne novice na pogovorni skupini prebralo vsaj 100.000 ljudi po svetu, takrat večinoma še izključno uporabnikov iz različnih akademskih okolij....

Slo-Tech - Drugi preizkusni polet megarakete Starship se je končal podobno kot prvi. Raketa, ki so jo včeraj ob 14. uri po evropskem času izstrelili iz Teksasa, je eksplodirala kmalu po koncu prve stopnje. Po ločitvi prvostopenjske rakete, do katere je poizkus potekal brez težav, je hitro in nekontrolirano razpadla, so sporočili. Glavni inženir za integracijo iz SpaceX John Insprucker je dejal, da se je sistem za konec leta v drugi stopnji sprožil z zamudo, ko se je raketa že vračala proti Mehiškem zalivu. Druga stopnja pa je nadaljevala in sprva je kazalo, da bodo dosegli cilj, a je po osmih minutah eksplodirala.

To je bil drugi testni polet rakete, ki jo sestavljata prva stopnja Super Heavy in druga stopnja Starship. Prvi poizkus 20. aprila ni uspel, saj se je končal s samouničenjem približno štiri minute po izstrelitvi. Tedaj je bila težava v mehanizmu za ločitev stopenj. Da bi se temu izognili, so v drugem poizkusu uporabili način, kjer se motorji druge stopnje vključijo, še preden sta...