USA Today - Pred davnimi 26 leti je ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) prepovedala uporabo telefonov na letalih, ker je obstajala nevarnost, da bi njihovo elektromagnetno valovanje motilo občutljive instrumente na letalu. Danes teh nevarnosti ni več, a na letalih vseeno ne bomo smeli telefonirati. Razlog se skriva v bontonu.

Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je že leta 2013 dovolila uporabo elektronskih naprav med poletom, čemur je naslednje leto sledila tudi EU. Toda pomisleki niso zgolj tehnološki. Ameriško kabinsko osebje je leta 2014 zahtevalo vrnitev prepovedi, ker da so elektronske naprave po eni strani predstavljale nevarnost med letom, če je letalo zašlo v turbulence, po drugi strani pa so bili potniki zaradi elektronike manj osredotočeni na navodila. Sindikatu ni...

Slo-Tech - Danes se izteka podaljšana podpora za Microsoftov operacijski sistem Windows Vista, ki je izšel davnega leta 2006. Osnovna podpora se je zaključila že aprila 2012, sedaj pa je konec tudi podaljšane podpore. To pomeni, da ne bo mogoče dobiti nobenih novih varnostnih popravkov ali kakršnihkoli drugih posodobitev, niti ne bo več na voljo nobena oblika plačljive podpore. To je torej skrajni čas, da se Windows Vista poslovi z vseh računalnikov.

K sreči kakšni večjih pretresov to ne bo povzročilo, saj Vista sodi v skupino manj priljubljenih verzij Windows. Med uporabniki je bil slabše sprejet le še Windows ME, Windows 8 pa nekako deli usodo z Visto. Tržni delež Viste je trenutno manj kot enoodstoten, zato jo je lahko...

Slo-Tech - Redko pridejo programski jeziki v novice, še redkeje med novice za splošno javnost. Še redkeje pa pride na prve strani jezik iz 60. let, ki ga danes ne učijo več na skoraj nobeni univerzi. Gre seveda za COBOL, ki še danes poganja ogromno bančnih sistemov po vsem svetu. Ti sistemi so z leti doživeli nadgradnje, a jedro je ostalo, tako da še vedno tečejo na COBOL-u. Sedaj pa je začelo zmanjkovati programerjev, ki ga razumejo.

Za vsakdanjo rabo so COBOL zamenjali modernejši jeziki, kot so Java, C ali Python (ki sedaj že niti niso več novi), v bankah pa je COBOL ostal. Poleg prednosti, med katerimi sta najpomembnejši zanesljivost in pravilno zaokroževanje centov (pri običajnem...

Slo-Tech - Prav v tednih, ko ameriški hekerji razkrivajo NSAjeve metode za vdore v računalniške sisteme, s katerimi pridobivajo občutljive podatke o svojih tarčah, mi ugotavljamo, da podatke o naših državljanih ponujamo na pladnju. Da je sredstev za informacijsko varnost premalo v javnem sektorju, in da ima to za posledico slabo zavarovane (ali pa mogoče raje sploh ne zavarovane) osebne podatke, smo ugotovili zdaj že nekajkrat. Žal ni s tem nič bolje v zasebnem sektorju. Tokrat slabo varnostno kulturo (ponovno, še enkrat) izkazuje Telemach.

O osebnih podatkih smo že pisali. V enem od zadnjih primerov smo ugotavljali, da so kljub različnim pomislekom, tudi davčne številke osebni podatki, ki jih je treba tako tudi obravnavati. Če imamo pri golih davčnih številkah še nekaj pomislekov, jih pri kombinaciji imena, priimka, domačega naslova in davčne številke...

Ars Technica - Adidas bo začel z masovno poizvodnjo čevljev, katerih podplati bodo narejeni s 3D printerji. Printanje bo omogočilo popolnoma personalizirane čevlje, oblikovane glede na posameznikovo težo in višino.
Ob današnjem naznanilu novice je Gerd Manz, Adidasov direktor tehnologije povedal, da “gre za mejnik tako za podjetje kot za industrijo, saj premikamo meje.”

Pri projektu bodo sodelovali s startupom Carbon, ki se ukvarja s tehnologijo 3D printanja. Superge so poimenovali Futurecraft 4D in jih želijo še letos prodati 5.000. Do konca drugega leta si želijo, da bi krasile noge vsaj 100.000 posameznikov. Trenutno pri Carbonu potebujejo med uro in uro in pol za printanje vsakega podplata, a si želijo ta čas zmanjšati na 20 minut.

Nike, Under Armour in New Balance so že eksperimentirali z uporabo...