» »

Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi drugod

1
2
»

next3steps ::

Lonsarg je izjavil:

Največji udarec za takale revije bi bilo, da država preprosto sprejme zakon, da vse pogodbe o copyrightu nad objavo članka naredi neveljavne (tudi za nazaj) v kolikor gre za znanstveni članek zaposlenega v univerzah/inštitutih. In viola, legalni zastonj dostop do vseh člankov.

Že samo grožnja države s sprejetjem takega zakona pa zna močno znižati naročnino:)

Ali pa timed exclusive.

crystal ::

upam da crkne ta elesevir. sj to je prov smesno da je kokr je

LuiIII ::

Zaradi obilice akademsko izobraženega kadra je v preteklih 20-ih letih nastala tudi inflacija res akademsko visoko izobraženih ljudi, ki pa so zaradi skoraj popolne odtujensoti akademske sfere in gospodarstva ostali popolnoma neuporabni. Ti ljudje so tako bili primorani iskati delo in denar v novih "raziskovalnih" projektih podprtih samo z države oz. EU, v novih inštitutih, zavodih za raziskovanje tega in onega,... Tako se je ustvaril nek popolnoma nov recimo mu socialno-akademski sektor, ki izkorišča namenska raziskovalna sredstva države in EU zgolj in samo za svoj obstoj in ne za pridobivanje in implementacijo novih znanj. Krivda za to je seveda večplastna. Na eni strani je država financirala fakultete glede na št. vpisnih mest, na drugi strani gospodarstvo nima ustreznega znanja za sodelovanje in finančnih zmožnosti ekspotacije akademskih doznanj in akademska sfera je bila bolj ali manj popolnoma neodvisna od dejanskega prenosa znanja v gospodarstvo.
Sam sem imel priložnost, da bi začel s kariero v akademski sferi. Na veliko srečo sem tedaj povabilo odklonil. Takrat sicer še nisem vedel kako točno potekajo stvari pri nas, a očitno sem nekako slutil kam pes taco moli. Tako lahko danes z razdalje ugotavljam, da je velika večina t.i. neformalnih "raziskovalnih teamov" pri nas sestavljena iz vodje, katerega kariera je sestavljena zgolj iz managementa njegovih točk in dirke za naslove ter položaje v raznih komisijah, telesih, svetih,... ter nekaj finančno odvisnih mladih akademskih kolegov, ki jim vodja daje bolj ali manj drobtinice. Ko kakšen podložni akademski "kolega" želi objaviti kaj čisto res svojega in ne želi, da bi bil kot avtor omenjen tudi vodja, je seveda odrezan in odstranjen iz teama poslušnih in prej kot slej tudi izgubi delo. No ja "vodij" je lahko kdaj tudi več. Značilnost točkovnih vodij je tudi ta, da v obilici drugega dela, ki ga predstavljajo ravno zasedanja raznih komisij, odborov in teles (po možnosti mednarodnih - konference v eksotičnih krajih rulez!) po nekaj letih, precej izgubijo stik z dejanskim znanjem in zmožnost samega raziskovanja, če tudi so ga v preteklosti dejansko imeli. Ti "nosilci znanja in napredka" se pogosto samo podpisujejo na dela svojih podložnikov in ker gre za masovno produkcijo se včasih podpišejo tudi pod stvari, ki ravno ne pijejo vode. Pač negativna selekcija se najprej kaže pri podrejenih. Vsa čast nekaj izjemnim vodjem, ki razvijajo svoj in mladi potencial!
Nekaj pa je tudi tistih pravih raziskovalcev, ki žrtvujejo svoj čas in položaj zato, da potešijo svojo željo po odkrivanju in radovednosti. To so ljudje, ki gredo v raziskovanje iz lastnih vzgibov, s svojimi vizijami in idejami. V akademskem okolju se morajo seveda podrediti vodjem in tako nastaviti rit, da lahko raziskujejo. Ko uvidijo, da so prerasli potencial, ki ga nudi akademsko okolje in jih že pošteno peče rit, v najboljšem primeru spokajo kufre in odidejo v tujino ali pa celo najdejo mesto v gospodarstvu kjer je njihovo znanje bolj cenjeno ali pa se zgolj uklonijo in tiho gojijo svojo frustracijo ter ponižno mečejo polena pod noge kjer jih lahko. Sem in tja dobijo kakšno drobtinico, potrep po rami, nagradno potovanje na kakšno regionalno konferenco 2. ranga,... Ja nekaj jih poznam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LuiIII ()

čuhalev ::

poweroff je izjavil:

čuhalev je izjavil:

poweroff je izjavil:

Dejansko je copyright lastninska pravica.

Ampak z objavo ti je založnik (Elsevier) vzel to pravico. :>

Ne.

Ti si z objavo svoje avtorske pravice prostovoljno prenesel na založnika. Zdaj so njegove in on razpolaga z njimi.

Torej zlati pravilo pravi: izogibajte se Elseviera.
Ampak sistem te prisili, da tega ne upoštevaš.

MrStein ::

Furbo je izjavil:

Ni čudno, da ni izumljenega nič omembe vrednega vse od WW2 naprej, če je stanje takšno, kot je.

Po moje je internet vreden omembe.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

StarMafijec ::

MrStein je izjavil:

Furbo je izjavil:

Ni čudno, da ni izumljenega nič omembe vrednega vse od WW2 naprej, če je stanje takšno, kot je.

Po moje je internet vreden omembe.

Polprevodnik, kajti brez tega bi tudi internet bolj slabo deloval.

Sc0ut ::

Hm, za dr. smo mi imeli pogoj samo dva clanka v scsi revijah. Je pa res da nisem v akademiji da bi moral naprej tocke nabirat.
1231 v3, Z97 A, 16GB ram 1600mhz, 3070 RTX, HX850

WiseBear ::

Je sicer malo offtopic, ampak LuiIII je dobro opisal stanje naše javne raziskovalne sfere. Kot nekdanji mladi raziskovalec iz gospodarstva sem ob prehajanju iz gospodarske v akademsko sfero, vsak teden znova ugotavljal isto. Druge rešitve kot popolne prevetritve ARRSja in njihovega sistema točkovanja najbrž ni. Slednji bi moral bistveno bolj favorizirati dosežke in publikacije, ki imajo konkretno aplikativno vrednost. Določiti bi morali prioritetna področja raziskovanja, na katerih imamo potencial v industriji. Sistem napredovanja akademikov bi moral vključevati tudi vsaj pol leta delovanja v gospodastvu.

kitaj ::

WiseBear je izjavil:

Slednji bi moral bistveno bolj favorizirati dosežke in publikacije, ki imajo konkretno aplikativno vrednost. Določiti bi morali prioritetna področja raziskovanja, na katerih imamo potencial v industriji.

"I think there is a world market for maybe five computers." (Thomas Watson, president of IBM, 1943)
Če bi takrat favorizirali 'konkretno aplikativno vrednost' danes morda ne bi pisali na pričujočem forumu.
Naloga javnih financ in javnih univerz naj bo razvoj bazične znanosti, za katere (še) nihče ne ve za kaj bi bile koristne. Konkretne aplikativne vrednosti pa naj se iščejo z zasebnimi sredstvi.

Lonsarg ::

In ravno zato ker ta bazična znanost nima aplikacij in privat sredstvev mora biti tudi vsa javno dostopna. No in tudi ŽE JE prosto dostopna, to vse lepo deluje.

Naročnine na revije z članki so bile vedno tako nizko, da so se smatrale kot prosto dostopne, pač minimalni strošek tiska in uredništva. Zdaj pa se je to izrodilo in dostop do novih dognanj na področju bazične znanosti kar naenkrat ni več v rangu ena kavice na mesec ampak konkretne denarje.

Cervantes ::

LouiIII je odlično opisal stanje.
Moje izkušnje exactly.

mojca ::

Eden od največjih "typesetterjev" za Elsevier je še na sodišče najprej proti svojim indijskim kolegom, ki so vse delo opravili zanj. Potem pa še proti TeX User Group-u.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

ZDA razmišljajo o obveznem prostem dostopu do znanstvenih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4312017 (9891) jype
»

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7522871 (19226) poweroff
»

Elsevier: ne razpečujte oblikovanih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
199662 (7283) antonija
»

Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
5123819 (21216) poweroff

Več podobnih tem