» »

O sorazmernosti uporabe prometnih podatkov 1200x na leto

O sorazmernosti uporabe prometnih podatkov 1200x na leto

Če bi slovenska policija prometne podatke (rdeči stolpec) zares uporabljala "praviloma pri obravnavanju težjih kaznivih dejanj", bi bilo število teh ukrepov vsaj primerljivo z letnim številom obsojenih na "težje" kazni (vsaj 3, če ne 5 let zapora, desna stran grafikona). Tako pa zgleda, da jih uporabljajo za bolj ko ne vsako nebagatelno kaznivo dejanje.

Še isti podatki, v tabelarni obliki.

In še podatki o strukturi slovenske kriminalitete.

Slo-Tech - Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti je minuli teden gostil strokovni posvet o posledicah julijske razveljavitve obvezne hrambe prometnih podatkov. Dogodek je bil za poletni čas presenetljivo dobro obiskan, predvsem pa ni pa manjkalo predstavnikov policije in tožilstva, z vseh nivojev obeh struktur. Bili so si edini, da retencijo nujno rabimo oz. točneje, da jo "čimprej", "takoj", "včeraj" rabimo nazaj. Njihova (eno)glasnost je čudovita ilustracija tega, kako zelo so se slovenski organi pregona navadili in razvadili dela v okolju, kjer se gibanje in komunikacijo vseh državljanov sledi na dnevni osnovi.

Poglejmo zatorej statistične podatke o dosedanji - skoraj petnajstletni - uporabi tega ukrepa (kolikor pač jih je).

Običajni vir bi bila sicer precej podrobna letna poročila o delu policije, vendar le ta ne beležijo statistik glede rabe podatkov o prometu. Domnevno zato, ker "uradno" to ni njihov ukrep, saj je njegov predlagatelj v skladu s 1. odst. 149.b člena Zakona o kazenskem postopku pravzaprav državni tožilec. V praksi sicer ukrep v skoraj vseh primerih od tožilstva zahteva policija, ki tudi dobavi vse priloge, s katerimi potem tožilec pred preiskovalnim sodnikom upravičuje nujo po ukrepu. Ko odredba je, jo operaterju posreduje policija sama, skozi namenski računalniški sistem, na koncu pa ona tudi sama prejme odgovor. Torej gre, dejansko gledano, tako rekoč v celoti za policijsko pooblastilo in prav bi bilo, da ga policija v svojih letnih statistikah podrobneje obrazloži. Morda ga za letos celo bo.

Medtem pa se moramo opreti na tale komentar Vrhovnega državnega tožilstva (izjava za STA, 17.7. letos)?

Na vprašanje, kolikokrat so zahtevali prometne podatke, na tožilstvu odgovarjajo, da so podatki na voljo le za obdobje po 5. maju 2103, ko so uvedli nov elektronski sistem evidentiranja dela. "Zaradi drugačnega načina evidentiranja in vpisovanja s podatki za pretekla leta ne razpolagamo," so pojasnili.

Od takrat do danes, torej v enem letu in dveh mesecih, so pridobitev podatkov sodišču predlagali 1450-krat.

"Če to številko primerjamo s številom zadev, ki jih državna tožilstva letno obravnavajo, se pokaže, da je bil ukrep, ki temelji na hrambi prometnih podatkov, uporabljen sorazmerno, in sicer le v približno 1,5 odstotka vseh zadev, praviloma pri obravnavanju težjih kaznivih dejanj," so poudarili.

Se pravi, cca 1200x na leto, "praviloma pri obravnavanju težjih kaznivih dejanj"?

Temu je težko rečti poštena ocena. Je hitra in prikladna ocena, ni pa poštena ocena. Upoštevati je namreč treba, da naj bi bil ukrep namenjen pregonu "hudih" kaznivih dejanj. Kaj točno so "huda", tudi "hujša" ali "težja" kazniva dejanja, naše kazensko pravo ne definira, ponuja pa nekaj namigov. Ukrepe zakonitega prestrezanja komunikacij (150. člen ZKP), ožičenja stanovanja (151. člen ZKP) oz. tajnega opazovanja (149.a člen ZKP) se denimo lahko odredi le ob preiskovanju posebej določenih kaznivih dejanj, kar vključuje (2. odstavek 150. člena) vsa kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let, ter še lepo košarico bolj občutljivih, a nekoliko manj resnih drugih kaznivih dejanj (ugrabitve, prepovedane droge, korupcija, organiziran in gospodarski kriminal). Primerljivo in mednarodno usklajeno definicijo ponuja Evropski policijski urad - EUROPOL, ki je v bistvu sama ena velika baza za izmenjavo podatkov o storilcih in žrtvah "resnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj terorizma". Njihove baze (seznam, glej stran 10) tako sprejemajo zgolj kazniva dejanja s področij terorizma, trgovine z belim blagom, nezakonitih migracij, organiziranega kriminala različnega porekla, zlorabe plačilnih kartic, finančnega kriminala, prepovedanih drog, otroške pornografije, masovnih kršitev avtorskih pravic, kiberkriminala.

Malo čez palec so težja kazniva dejanja torej tista, za katera mora biti predpisana kazen vsaj petih (ali vsaj treh) let zapora. Če bi bil ukrep uporabe prometnih podatkov tako zelo "sorazmeren", kot ga opisuje Vrhovno državno tožilstvo, bi moral biti uporabljan bolj ali ne samo glede teh kaznivih dejanj. In koliko je teh? Spet težko reči. Tako policijske kot tožilske statistike kaznive dejanja grupirajo zgolj po skupinah (zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper premoženje, idr.), ne pa po zagroženi kazni. Vemo pa, koliko ljudi letno (nepogojno) zapremo za tako in tako dolgo kazen zapora. Te statistike ima Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki skrbi za naše zapore (niso še zasebni, hvala bogu), in so nekako take (za leto 2013, samo novoobsojeni, kumulativno):

dolžnina kazni     skupno št. obsojencev     podrobno
30 let2-
15 let in več10 2 + 8
10 let in več19 2 + 8 + 9
5 let in več67 2 + 8 + 9 + 48
3 leta in več144 2 + 8 + 9 + 48 + 77
2 leti in več261 2 + 8 + 9 + 48 + 77 + 117
1 leto in več528 2 + 8 + 9 + 48 + 77 + 117 + 267
vsaj 6 mesecev812 2 + 8 + 9 + 48 + 77 + 117 + 267 + 284
..
vsaj 1 dan1159 2 +8 + 9 + 48 + 77 + 117 + 267 + 284 + 167 + 96 + 84

 

Te številke niso nujno stoodstotno primerljive, so vseeno slikovite. V Sloveniji letno na kazen 3 ali več let zapora obsodimo vsega 144 ljudi. Nasploh jih v zapor pošljemo vsega 1159 (ostalo od cca 12 tisoč letno izrečenih obsodilnih sodb so namreč pogojne obsodbe, denarne kazni, sodni opomini in drugo, glej podatke tožilstva o uspehu obtoževanja, stran 26-27) ali malo več kot 66 na 100.000 prebivalcev, kar je povsem primerljivo z drugimi evropskimi državami.

A če to številko primerjamo s številom uporabljenih ukrepov iz izjave VDT - tj. 1450x v zadnjih 14 mesecih oz. nekje 1230x na leto - je o kakršnikoli omejenosti samo na hujša kazniva dejanja skrajno težko govoriti. Pri tej statistki je pomembno poudariti, da se na odredbi običajno nahaja med ena in 84 tarč, pri nadaljnih izračunih uporabljamo število 1, kar ni nujno pravilno. Število letnih uporab ukrepa je nekajkrat večje od števila letno obsojenih za težja kazniva dejanja. Pravzaprav se zdi, da slovenska policija ukrep uporablja zoper vsako osebo, ki je storila kaj tako hudega, da bi si zaslužila zapor. Kot tak je ukrep trenutno tudi uzakonjen - mogoče ga je dobiti v preiskavi vsakega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. To vključuje vse od malih tatvin do razžalitev županov in drugih uradnih oseb na internetu. Bolj ali manj vedno, ko policija razpolaga z imenom ali priimkov ali telefonsko številko osumljenca in ko je primer dovolj resen, da ga namesto uniformirane policije rešuje kriminalistična policija (tako kot to za Veliko Britanijo odkrito priznava njihova notranja ministrica).

V tej luči vsesplošne razvajenosti z uporabo prometnih podatkov za iskanje osumljencev in dokazovanje njihove krivde je seveda povsem razumno, da so organi pregona neravnodušni do odločitve ustavnega sodišča. Trenutno je namreč pridobivanje prometnih podatkov znatno okrnjeno in upočasnjeno. Za njih to pomeni, da bodo, brez prilagoditve načina dela, ulovili bistveno manj storilcev kot dosedaj.

Zato bi ukrep radi čimprej nazaj. Ampak, argumentiramo, to ne more biti prava pot. Kot kažejo podatki (in če so organi pregona mnenja, da primerjamo hruške in kivije, naj prosim dostavijo svoje natančne statistike rabe ukrepa po posameznih kaznivih dejanjih), vse skupaj trenutno sloni na predpostavki, da je dopustno hraniti podatke o domala vseh prebivalcih Slovenije že zaradi upanja, da bomo na ta način našli kakšnega spletnega komentatorja ali lopova začetnika, ki med vlamljanjem po soseski s sabo nosi in uporablja svoj mobilni telefon. Takšno prostodušno razmišljanje, kot je reklo ustavno sodišče, ne vzdrži več razumne presoje.

Ukrep bo torej treba zares omejiti na preiskavo hujših kaznivih dejanj. Za manj huda bo policija morala najti druge metode, pravzaprav tiste, ki jih je uporabljala že dosedaj.

17 komentarjev

antonija ::

Kar naj imajo svojo bazo... dokler zagotavljajo audit trail za cisto vsak vpogled v bazo (+objavljajo statistiko) in pa ogromne kazni (5 let in vec se slisi kar prav) za _vsak_ nepooblascen vpogled vanjo. In pa seveda stroga pravila kdaj smejo pogledat v bazo in kaj smejo v njej videt.

Potem bi pa rad videl heroja plavca ki bo zupanu lezel v rit in lovil lokalne forumske bojevnike... Ce hocejo great power naj sprejmejo tudi great responsibility.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

stara mama ::

Ja seveda boli zdaj, ko nemorejo več pohopsat forumov tipa konoplja.org in podobnih, ter se posledično ne morejo več hvalit s statistiko ulovljene mularije.

Zgodovina sprememb…

trololo2 ::

antonija je izjavil:

Kar naj imajo svojo bazo... dokler zagotavljajo audit trail za cisto vsak vpogled v bazo (+objavljajo statistiko) in pa ogromne kazni (5 let in vec se slisi kar prav) za _vsak_ nepooblascen vpogled vanjo. In pa seveda stroga pravila kdaj smejo pogledat v bazo in kaj smejo v njej videt.

Potem bi pa rad videl heroja plavca ki bo zupanu lezel v rit in lovil lokalne forumske bojevnike... Ce hocejo great power naj sprejmejo tudi great responsibility.


Nope. Takoj ko bo baza bojo prej ali slej zlorabe. Legalne seveda saj politično bo šlo tako ali drugače skozi. Ves point je da baze/zajema NE sme biti.

nejc76 ::

antonija je izjavil:

Kar naj imajo svojo bazo... dokler zagotavljajo audit trail <snip>


Nope, ni dobro - si že kdaj slišal za t.i. function-creep effect?
Ko bo baza enkrat izven nadzora operaterjev se bo zelooooooooo hitro začela zlorabljati. Zakon se bo hitro malce popravil: kazni omilile, nadzornika odstranilo, audit trail opustilo ... potem pa "svi goli pa ko šta voli"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nejc76 ()

PaX_MaN ::

trololo2 je izjavil:

Nope. Takoj ko bo baza bojo prej ali slej zlorabe. Legalne seveda saj politično bo šlo tako ali drugače skozi. Ves point je da baze/zajema NE sme biti.

Em, kaj tebi pomeni "legalna zloraba"? Kaj takšnega?

sensei ::

To pomen, da vse varovalke proti zlorabi podatkov, ki so jih že namestili v sistem, nimajo čisto nobene funkcije, razen te, da dajejo navidezen občutek nadzora.

A mame v bankah še zmer loh preverjajo sosedove plače brez da pristanejo v zaporu?

Invictus ::

sensei je izjavil:

To pomen, da vse varovalke proti zlorabi podatkov, ki so jih že namestili v sistem, nimajo čisto nobene funkcije, razen te, da dajejo navidezen občutek nadzora.

A mame v bankah še zmer loh preverjajo sosedove plače brez da pristanejo v zaporu?

Seveda jih lahko ...

Naše banke večinoma nimajo pravilno izvedenega audita.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

PaX_MaN ::

sensei je izjavil:

To pomen, da vse varovalke proti zlorabi podatkov, ki so jih že namestili v sistem, nimajo čisto nobene funkcije, razen te, da dajejo navidezen občutek nadzora.

Huh? Če nimajo čisto nobene funkcije, kako so žensko odkril dlih po teh sledeh?

trololo2 ::

Problem je uvedba hranjenja pod pretvezo npr. boja proti terorizmu. Mine nekaj let parlament vztrajno niža merila za vpogled v bazo in hkrati podaljšuje hranjenje. Če pa policija vseeno nima zakonske podlage za dostop do podatkov pa jih zahteva kar direktno od ISPja, mogoče slučajno uspe.

Zato baze "za vsak primer" sploh ne sme biti. Naj jih zbirajo ko pride do utemeljenega suma.

speed machine ::

V kolikor je oseba A skladna z zakonom, oseba B (organ, avtoriteta ...) nima pravice do kakršnegakoli shranjevanja podatkov o osebi A, iz katerih se da razbrati navade, vzorce oz. bilokaj kar bi lahko v "nepooblaščenih"/"inf. neučenih"/"neveščih" ... rokah (glede na novico in prikazane statistike je teh možnosti zlorab že bilo ogromno) pripeljalo do tega da so osebi kršene pravice zapisane v ustavi.
V kolikor lahko oseba B iz internetnih prometnih podatkov razbere, da bo oseba A, v četrtek, 19.8.2014, ob 13.00 uri obiskala svojo najljubši del mesta, in je oseba B do te informacije prišla "mimogrede", se oseba A (ki ve da nekdo te podatke ima) lahko upravičeno začne počutiti ne varno (pade 34. člen ustave: "Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti") -> "kaj če me bo kdo tam pričakal z nožem?".
V kolikor je osebi A ta obisk mesta zaupne narave (mogoče ima oseba A poleg žene/moža še ljubico/ljubimca, kar je pravica te osebe), se osebi krati pravica do zasebnosti (pade 35. člen ustave: "Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.") -> "kaj če bo kdo skrito čakal v zasedi in me slikal?".

Takšnih primerov je lahko podanih ogromno. Prvi zapisan je z mogoče zapisan malenkost paranoično, vendar se variacija tega primera med 2 mil. slovencev lahko začne hitro pojavljati v velikem številu primerov. Kdo nam jamči, da je uporaba podatkov v vsakem primeru ustrezna in transparentna? Da s temi podatki razpolagajo samo visoko interdisciplinarno izobraženi kadri? Da bo za vsako zlorabo, ki privede do kršenja ustavnih pravic posameznika, jasno določena odgovorna oseba, ki bo odgovarjala za vse posledice? ...

Preprosto je še preveč vprašanj tipa "kaj če..." in preveč je še možnosti zlorab, da bi avtoriteta imela pravico razpolagati s takšnimi podatkovnimi skladišči. Poleg tega pa je ukrep nesorazmeren s koristnostjo. Za postavitev pasje koče si tudi za vsak slučaj ne priskrbiš 92 arhitektov, 215 delavcev, 11 bagrov ter 811 hlodov lesa.

Za tistega, ki bo "gradil hišo", se pa že najde ustreznega "arhitekta".

To je moje osebno laično mnenje.
//

ulemek ::

Še vedno me nekaj matra, ali ni bilo rečeno, da naj bi se to smelo rabiti samo za hujša KD? Te domače ST statistike so naravnost grozne, očitno bi organi pregona zaradi lastne nesposobnosti ubirali najrazličnejše krajšnice in kar z jedrskim orožjem zaustavljali kurje tatove na begu.

Jupito ::

Naj še kdo reče, da onion routing ne deluje. Uradna statistika? Nima je prvi, ker bi jo moral imeti drugi, nima je drugi, ker bi jo moral imeti prvi ali tretji...
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!

Iatromantis ::

Še dobr da nimajo tankov in oklepnikov kot v ZDA..

ulemek ::

Iatromantis je izjavil:

Še dobr da nimajo tankov in oklepnikov kot v ZDA..


Imajo jih. Sicer ne tako sodobnih in toliko, a jih imajo. Saj so jih preizkusili na nedavnih protestih! Ampak to je offtopic.

Kaboom ::

ta novica ima 14 komentarjev, medtem ko se pod "linux v munhnu" nabere 200+ komentarjev... saj je res tehnicni forum ampak napacne prioritete in narobe usmerjena energija in vse po starem naprej

medtem ko v javnost že javkajo in pritiskajo (članek), kak bi blo dobro za nas, če bi lahko imeli več nadzora nad nami: "Časarja bi najbrž precej lažje izsledili, če bi policija smela slediti ali prisluškovati družinskim članom, vendar naša zakonodaja tega ne dovoljuje."
Če se zatakne - pritisni močneje. Če se zlomi - bil je skrajni čas za nakup novega.

antonija ::

Lenobe lene. Ce hocejo prisluskovat druzinskim clanom nej grejo do sodnika, mu razlozijo zakaj rabijo prisluskovanje, verjetno bojo morali pokazat tudi kaksen dokaz (vsaj posredni) za pomembnost takega pocetja, pa jim bo stric sodnik napisal nalog in bojo to lahko poceli. Zakonito, ne tako kot pri balkanskih drogerasih.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

AndrejO ::

Kaboom je izjavil:

medtem ko v javnost že javkajo in pritiskajo (članek), kak bi blo dobro za nas, če bi lahko imeli več nadzora nad nami: "Časarja bi najbrž precej lažje izsledili, če bi policija smela slediti ali prisluškovati družinskim članom, vendar naša zakonodaja tega ne dovoljuje."

To počno že nekaj časa. Enako izjavo so dali, ko je bilo govora o izteku zastaralnega roka za Zavašnika.

Sicer pa v tem primeru javkajo za bolj liberalne prisluhe (še v pasjo uto en mikrofon, za vsak primer), pri hrambi podatkov pa se gre za bolj daljnosežna tveganja in posledice.

Za njih je osnovna "ovira" ta, da se lahko prisluškuje le osebi, ki je dejansko osumljena k.d., ne pa vsem okoli nje, malo na rezervo in vsak primer, ker morda bi pa lahko ujeli kakšen pogovor s kakšno informacijo.

Zamolčano v njihovi zgodbi pa je, kolikokrat so zahtevali in pridobili podatke o klicih za te osebe, kajti pri teh "ničvrednih" podatkih, katerih hramba ne more škoditi nikomur, kakšnih tovrstnih omejitev glede pridobivanja ni oziroma so samo teoretične, če najdeš kooperativnega preiskovalnega sodnika. Pridobivanje teh podatkov je bilo že l. 2011 rutinsko in dvomim, da se je od takrat kaj spremenilo v smer malo večjega spoštovanja pravic oseb, ki so "osumljene" samo tega, da so z osumljencem v stiku.

Pa, da ne bom nekaj v prazno filizofiral:

149.b ZKP:
"(1) Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju, da pristojnemu organu sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenešenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena."

150. ZKP:
"(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena in če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo oziroma računalniški sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, se lahko zoper to osebo odredi: ..."

Ali je razlika opazna?


Da, da. ZKP tukaj med drugim pravi, da se lahko prisluškuje samo osumljencu. Pa še to le osumljencu kaznivega dejanja. Mimogrede, kolikor gledam po KZ, notri ni kaznivega dejanja "beg pred prestajanjem kazni".

Torej Policija medijem uradno izjavlja, da želi zakonodajo, ki bo omogočala prisluškovanje osebam, ki niso osumljene ničesar in v primerih, ko ni bilo storjeno nikakršno kaznivo dejanje.

Moje vprašanje Policiji in človeku, ki daje takšne izjave v javnosti je samo še, če bi želel to še zavito, ali bo pojedel za šankom. Manipulant.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Meje hrambe bioloških sledi (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
7127409 (20175) AndrejO
»

Kako se kupuje IMSI lovilce

Oddelek: Novice / Zasebnost
4418074 (14227) Iatromantis
»

IMSI lovilci: policija še vedno zavaja in skopari z resnico (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
6229102 (24226) poweroff
»

O ponovni uvedbi retencije prometnih podatkov

Oddelek: Novice / NWO
1510575 (8342) Blazzz
»

Stališče ministrstva za pravosodje glede hrambe prometnih podatkov (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
6714070 (9056) aljazh

Več podobnih tem