Izpolnjena anketa stane 10 centov. Google pravi, da je tam 10x manj kot z najemom tržno-raziskovalne hiše.
vir: GoogleCiljanje anket je mogoče na spol, starost, lokacijo, prihodek ali s pomočjo parih vprašanj.
vir: GoogleGoogle je medtem mnenja, da lahko zaradi ogromne baze podatkov o spletnih uporabnikih ponudi konkretno in ekonomsko vzdržno alternativo - plačevanje spletnih vsebin z izpolnjevanjem kratkih spletnih anket, povezanih s pravkar gledano vsebino. Ankete dobavijo in plačajo zunanji naročniki, prej oglaševalci, zdaj podjetja, željna tržnih raziskav.
"Surveywall", kot se storitvi "Google consumer surveys" popularno reče, so začeli testirati pred poldrugim letom, trenutno pa je na voljo za ameriške, kanadske in britanske naročnike v okviru Googlove oglaševalske rešitve. Podjetja namesto za oglaševanje namenijo 150 dolarjev za vsakih tisoč izpolnjenih anket, izberejo tarčni vzorec (npr. "ženski spol, starost med 20 in 35, iz tam in tam, ta in ta zanimanja"), Google pa med obiskom npr. The New York Times polovi takšne uporabnike in jim namesto oglasa pokaže krajšo anketo. Za ogled članka jo je treba izpolniti, kar po mnenju komentatorjev ne bi smel biti problem, saj "smo (predvsem mlajši) internetni uporabniki več kot pripravljeni zamenjati svojo zasebnost in interese za poljubno zastonjsko spletno storitev".
S stališča varovanja osebnih podatkov je vse skupaj lepo polikano - predhodno zbiranje podatkov za oblikovanje profila uporabnika je privzeto dovoljeno skozi Do-not-track sistem, za izpolnjevanje same ankete pa uporabnik itak poda soglasje. Uporabniki ogleda strani tako ne plačajo z denarjem, ampak s svojo pozornostjo in podatki. Sistem je za zdaj na voljo v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji, sčasoma pa bo prišel še drugam. Prav zanimivo bo videti, ali bo Google s svojim "big data" zaledjem (google analytics, google+ widget na vsaki drugi spletni strani) uspel izriniti konkurenco še na trgu tržnih raziskav, tako kot je to že storil z oglaševanjem.
Zdaj se tudi jasno vidi, zakaj se oglaševalci in spletne strani tako zelo vehementno upirajo vsakršni omejitvi zbiranja podatkov o uporabnikih, npr. na podlagi "izredne in informirane privolitve", kot je (napol) udejanjena s t.i. evropsko direktivo o piškotkih. Iz tega razloga tako Apache kot Mozilla, ki sta praviloma bolj na strani uporabnikov kot industrije, nikakor ne moreta prebaviti Microsoftove ideje, da bi bila zastavica DNT (do-not-track) v IE10 lahko privzeto vklopljena in da se torej podatkov o IE uporabnikih pač "ne bi smelo" zbirati ("smelo", nadzora namreč ni, ker gre za samoregulacijo). Iz istega razloga se je Unija z ZDA dogovorila za varni pristan glede varovanja osebnih podatkov, po katerem smejo ameriške spletne strani zbirati, obdelovati in uporabljati osebne podatke o evropskih uporabnikih na strežnikih zunaj Unije, brez
Kako že gre: "If you're not paying for it, you are the product".