» »

Domače branje: "Lerner, Josh in Schankerman Mark. 2010. The Comingled Code"

Domače branje: "Lerner, Josh in Schankerman Mark. 2010. The Comingled Code"

The Economist - Josh Lerner, profesor investicijskega bančništva na Harvardu, in Mark Schankerman, profesor ekonomije na London School of Economics, sta napisala zanimivo knjigo z naslovom The Comingled Code, ki je izšla pri založbi MIT Press. V sta avtorja natančno obdelala odprto kodo v realnem svetu. Prvi del knjige je posvečen zgodovini fenomena odprte kode in njeni razširjenosti danes, ko jo najdemo v vseh oblikah digitalnih vsebin, drugi, obširnejši del pa je predstavitev rezultatov dveh obsežnih študij, ki sta jih izvedla. V njiju je sodelovalo več kot 2300 podjetij in 2000 programerjev iz 15 držav.

Avtorja sta ugotovila, da resnica o odprti kodi kot o čudežnem in brezplačnem zdravilu za vse programske tegobe še zdaleč ni tako preprosta. Naprej sta dognala, da odprte kode ne pišejo več zanesenjaki in prostovoljci, ampak je večina nastane pod rokami programerjev, ki so zaposleni v velikih programskih hišah in pišejo tudi komercialne programe. Kakor pri nastanku je tudi pri uporabi odprta koda prepletena z zaprto, saj na večini sistemov tečejo operacijskih sistemi in programi iz obeh svetov, tako da tvorijo pester ekosistem, ki sta ga avtorja poimenovala programska džungla.

Posebej pogumna je ugotovitev, da odprta koda ni a priori cenejša. Nabavna cena je res ponavadi nižja, a to še zdaleč ni celotna cena investicije. Upoštevati je treba še prilagajanje sistema, združljivost z drugimi programi, veščost uporabnikov in stroške vzdrževanja. Zato tudi ni upravičena državna vzpodbuda odprte kode s subvencijami, ugotavljata. Pravilno bi bilo, da država poskrbi za enakovreden teren, kjer se oba pristopa pošteno borita. Zaključek dela je preprost: Pravilnega odgovora ni.

6 komentarjev

pegasus ::

Stvar je enostavna:

Če implementiraš rešitev za končno stranko in imaš programersko hišo na vrvici, da pleše kot ti žvižgaš, potem te koda načeloma ne zanima.

Če se ukvarjaš z bolj ali manj splošno rešitvijo, jo prilagajaš svojim specifičnim potrebam in programerjev ne poznaš, potem te koda še kako zanima.

Odprta koda torej ne koristi vedno, a nikoli ne more direktno škodovati. Vsaj ne uporabnikom ;)

ingo ::

Seveda ni odprta koda cenejša od drugih programov. Prednost je v tem, da denar namenjen za plačljive programe odide nekam v svet, denar za podporo odprte kode pa ponavadi ostane v lokalnem okolju!!!

RedZo ::

Med drugim je odprta koda zelo koristna pri zniževanju cen licenčne programske opreme :)

MrStein ::

Če doniram na OpenWRT, denar ostane v Sloveniji?
Če kupim Redhat Linux, denar ostane v Sloveniji?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

techfreak :) ::

Vedno ne ostane, ampak je veliko primerov, ko bi ostal pri nas.

MrStein ::

Če plačaš program Hermes-u, tudi ostane doma (OK, od lani več ne).

Kje je razlika?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

ESET odkril 21 kosov malwara za Linux (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Varnost
23144773 (38623) MrStein
»

Ranljivost v Linuxu in Androidu prisotna tri leta (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Varnost
7421488 (16827) SeMiNeSanja
»

Kritična ranljivost v GnuTLS neodkrita skoraj devet let (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Varnost
13428011 (23569) jype
»

Izšel LibreOffice 3.5 (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi
6216770 (12579) Icematxyz
»

Tri četrtine Linuxove kode napisali profesionalci (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
13612142 (8535) driver_x

Več podobnih tem