Slo-Tech - Hitachi je pokazal posnetke svojih prvih polprevodniških pogonov, ki bodo namenjeni zahtevnim okoljem. Izdelani so iz bliskovnega pomnilnika, ki ga proizvaja IM-Flash, in imajo Intelov krmilnik. Pokazani primerek z računalnikom komunicira prek vmesnika SAS in ima poseben predpomnilnik DRAM. Kakšnih točnejših specifikacij Hitachi še ni razkril, zato lahko le ugibamo. Pomenljiv je podatek, da so tako čipi kot krmilnik iz leta 2009, torej utegnejo biti že nekoliko zastareli. Trenutno aktualna, četudi nekoliko stara napoved iz Hitachija predvideva, da bodo pogoni naprodaj v drugi polovici letošnjega leta. Druga novica s področja polprevodniških pogonov pa prihaja iz OCZ-ja, ki ima tod že kar nekaj izkušenj. Predstavili so RevoDrive X2, ki je kartica za PCIe s SSD, ki se vede kot disk. OCZ navaja hitrosti branja do 740 MB/s, pisanja do 600 MB/s in do 120.000 I/O operacij na sekundo. RevoDrive X2 uporablja RAID0 s štirimi krmilniki SandForce-1200. Na voljo bo v kapacitetah od 100 do 960 GB, cen pa še niso razkrili.
Še vedno ne razumem, zakaj te pomnilniške enote obravnavajo enako kot diske. Kaj ne bi bila bolj učinkovita raba kar kot razširitev običajnega sistemskega pomnilnika z lastnostjo obstojnega pomnenja - menim, da bi bila ob ustrezni podpori operacijskega sistema raba takšne oz. poljubno mnogo takšnih navideznih vhodno/izhodnih pomnilniških enot veliko učinkovitejša. Verjetno se bi lahko obšlo tudi koncept vhodno/izhodne enote, pri čemer bi programer obstojni pomnilniški vir preko prevajalnika lahko obravnaval kot poseben sistemski vir - kot nekakšno obstojno kopico (heap).
Ali obstajajo kakšne omejitve glede spremembe koncepta uporabe obstojnih pomnilnikov ali pa so razvijalci že tako miselno ukalupljeni, da se stalno opirajo na isti že prežvečeni koncept.
BBB, razlog je hitrost oziroma počasnost SSD-jev. Res so okoli 5 do 10-krat hitrejši od diskov, ampak proti običajnemu pomnilniku RAM so še vedno počasni polži. Sploh pa moraš vedeti, da je SSD šele na 5. mestu med pomnilniki v računalniku. 1. Cache L1 - nekaj KB 2. Cache L2 - pol MB 3. Cache L3 - nekaj MB 4. RAM - nekaj GB 5. SSD - okoli 100 GB - za operacijski sistem 6. Disk - nekaj TB - za ostalo kramo
Vsaka od teh stopenj je okoli 10-krat hitrejša od prejšnje. Prav vse pomnilniške stopnje so nujne in tako bo ostalo verjetno kar za vedno. Prej preden bomo kakšno stopnjo odstranili, se zna zgoditi, da bomo še kakšno dodali , tako kot smo med diske in RAM vrinili še SSD-je. SSD namreč kot kaže ni nadomestil diske ampak imamo kar vsi še vedno oboje in glede na cene bomo verjetno še dooooolgo imeli oboje.
Izi, ne govorim o enačenju RAM-a in obstojnega pomnilnika - prosim pozorno preberi, kar sem napisal. Če bi naprimer prevajalnik podpiral označbo persistent poleg operatorja new za ustvaritev novega programskega objekta v kopici obstojnega pomnilnika namesto v kopici RAM-a, pri čemer bi obstajal tudi mehanizem identifikacije aplikacije (v primeru novega izvoda procesa aplikacije ob restartu ipd.), za nekatera opravila ne bi potreboval klasične komunikacije z diskom, kjer moraš uporabljati serializacijo objektov. Verjetno bi na tak način lahko naredili sisteme za upravljanje s podatkovnimi bazami veliko bolj učinkovite.
P.S.: vmesniki za kominikacijo z običajnimi diski so bili razviti ter prilagojeni njim specifičnim lastnostim, ki so odraz mehanike - naslavljanje podatkov in zaporednost dostopa do podatkovnih segmentov. Zakaj vztrajati pri enakih vmesnikih tudi pri velikih flash pomnilnikih (razen če gre razvijalcem za nezavedno prehodno obdobje)? Poleg tega, ali je datotečna predstavitev podatkov na obstojnem pomnilniku v vseh primerih edina zveličavna?
Izi, ne govorim o enačenju RAM-a in obstojnega pomnilnika - prosim pozorno preberi, kar sem napisal. Če bi naprimer prevajalnik podpiral označbo persistent poleg operatorja new za ustvaritev novega programskega objekta v kopici obstojnega pomnilnika namesto v kopici RAM-a, pri čemer bi obstajal tudi mehanizem identifikacije aplikacije (v primeru novega izvoda procesa aplikacije ob restartu ipd.), za nekatera opravila ne bi potreboval klasične komunikacije z diskom, kjer moraš uporabljati serializacijo objektov. Verjetno bi na tak način lahko naredili sisteme za upravljanje s podatkovnimi bazami veliko bolj učinkovite.
P.S.: vmesniki za kominikacijo z običajnimi diski so bili razviti ter prilagojeni njim specifičnim lastnostim, ki so odraz mehanike - naslavljanje podatkov in zaporednost dostopa do podatkovnih segmentov. Zakaj vztrajati pri enakih vmesnikih tudi pri velikih flash pomnilnikih (razen če gre razvijalcem za nezavedno prehodno obdobje)? Poleg tega, ali je datotečna predstavitev podatkov na obstojnem pomnilniku v vseh primerih edina zveličavna?
Vmesniki za komunikacijo so bili razviti že davno, vendar niso omejitev pri zamenjavi pomnilnika. Kontroler, ki skrbi za čas dostopa in naslavljanje podatkov itd.. se nahaja na samem disku a ne? Torej vodilo samo po sebi ne odraža mehanike magnetnih diskov, ampak kontrolerji ? Drugače je pa implementacija novega standarda pogubna za nas potrošnike, ki moramo za vgradnjo takega diska kupit še novo ploščo :(
Od L1 preko rama do diska, kot je povedal en avtor v eni temi, zgleda kot reduktor.
BBBja pa jaz razumem tako: Ti kupiš PCIe SSD, ki je lahko poljubno velik. OS se pa potem sam odloči, do katerih podatkov bo v prihodnosti najverjetneje dostopal, a so preveliki za v ram in jih cache-a na ta SSD. OS sam se tudi kopira na to razširitveno kartico, ker mu to koristi. Kopira pa se zato, ker lahko kartico kadarkoli zamenjaš ali odstraniš. Torej bi ta SSD bil uporabniku neviden, a zaradi nizkih dostopnih časov, ter hitrosti vodila PCIe, bi uporabnik takoj začel opažati pohitritve sistema. ReadyBoost na steroidih style sistem delovanja, a ker so tudi prenosi zelo hitri, bi potem HDD deloval bolj v ozadju in s tem bi lahko prikrili slabosti le-teh.
Ker je cena SSDjev trenutno tako visoka in v bližnji prihodnosti ne zgleda, da bi se lahko kakorkoli približala ceni in kapaciteti HDDjev, bi tak sistem delovanja dejansko bil zelo dobra inovacija za znatno pohitritev delovanja sistema.
Recimo primer delovanja. Imaš 2TB HDD in 80GB SSD. Zaženeš aplikacijo ali igro, ki je na HDDju in zaseda 10GB. Ker se morajo podatki tako ali tako prenesti iz HDDja, bi se hkrati zapisali tudi na SSD (Niti ni nujno, da bi se sekvenčno morali vsi - s tem bi upravljal OS). In naslednjič, ko bi igro zagnal, bi OS videl, da ima "cache" na SDDju in bi zagon bil neprimerno hitrejši.
Nekako tako sem jaz razumel idejo BBBja oziroma tako bi njegovo idejo implementiral.
Če je pa to dobra ideja je pa vprašanje.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Hja saj imaš diskovne krmilnike z velik spomina, ki delajo ravno to. OCZ je kombiniral tak krmilnik z SSD čipi za visok IOPS in bandwith. Tega pa v domačih PCjih še nekaj časa ne bomo videli.
Idealno bi bilo če bi se navadni RAM ukinilo in bi bil disk edini spomin, kar bi pomenilo, da bi si sedanji RAM prostor in shranjevalni prostor nahaj na enem in istem mediju. Kar bi pomenilo, da bi morali imeti diski prepustnost in odzivnost DDR3 spomina in dolgotrajnost shranjevanja SSD diskov (po izklopu in brez napetosti). Ko bomo dočakali ta dan bo mala revolucija v svetu PC-jev.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Za štrom že daš notri eno malo baterijo, ki bo držala RAM pod napetostjo par minut, sam je treba potem sistem naučit, da nekej že ma notr ob ponovnem zagonu ;)
Ti prevec mislis. Oba sta na PCIe x4 (zvocne so jasno na PCIe x1). RevoDrive ima 2 kontrolerja, RevoDrive x2 pa 4 kontrolerje.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Pri celi SSD stvari me najbolj čudi, da ni kakih pametnih hibridnih diskov na spregled. Ravno zadnjič sem bral, kako Seagate nekaj bobni, da SSD pa že ne bo nadomestil diskov - vse kar so dali "ven" pa je 500 + 4GB hibridni disk 2.5'', ki niti ni bogvekaj.
A bi kdo od vas potreboval kaj drugega v (namiznem) sistemu, kot hibridni disk v smislu kakih 50-100GB SSD + X TB disk?
A bi kdo od vas potreboval kaj drugega v (namiznem) sistemu, kot hibridni disk v smislu kakih 50-100GB SSD + X TB disk?
to že imam sedaj z ssd & hdd. ali si mislil kako drugače?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Izi, ne govorim o enačenju RAM-a in obstojnega pomnilnika - prosim pozorno preberi, kar sem napisal. Če bi naprimer prevajalnik podpiral označbo persistent poleg operatorja new za ustvaritev novega programskega objekta v kopici obstojnega pomnilnika namesto v kopici RAM-a, pri čemer bi obstajal tudi mehanizem identifikacije aplikacije (v primeru novega izvoda procesa aplikacije ob restartu ipd.), za nekatera opravila ne bi potreboval klasične komunikacije z diskom, kjer moraš uporabljati serializacijo objektov. Verjetno bi na tak način lahko naredili sisteme za upravljanje s podatkovnimi bazami veliko bolj učinkovite.
sej to že je tko virtualizacija memorije dela prav to. res da na nekolk drgačn način ali ipak. sicer pa a ni mel potem MS eno reč al turbo angles power boost ketera ti page filete preklada na usb(flash) ram. database pa praktično mora delat serializacijo na disk zarad "zanesljivosti". sej konec koncev ti nič ne brani , da nabašeš ram vse skupi strpaš v hash tabelo pa si zmagu.
Revodrive je že kr preseravanje, kar pa ne pomeni da ga ne gledam že zadnjega pol leta. Na koncu sem vzel Vertex 2 in sem čisto zadovoljen, za poganjat OS in programe se čist obnese.
BBB, razlog je hitrost oziroma počasnost SSD-jev. Res so okoli 5 do 10-krat hitrejši od diskov, ampak proti običajnemu pomnilniku RAM so še vedno počasni polži. Sploh pa moraš vedeti, da je SSD šele na 5. mestu med pomnilniki v računalniku. 1. Cache L1 - nekaj KB 2. Cache L2 - pol MB 3. Cache L3 - nekaj MB 4. RAM - nekaj GB 5. SSD - okoli 100 GB - za operacijski sistem 6. Disk - nekaj TB - za ostalo kramo
Vsaka od teh stopenj je okoli 10-krat hitrejša od prejšnje. Prav vse pomnilniške stopnje so nujne in tako bo ostalo verjetno kar za vedno. Prej preden bomo kakšno stopnjo odstranili, se zna zgoditi, da bomo še kakšno dodali , tako kot smo med diske in RAM vrinili še SSD-je. SSD namreč kot kaže ni nadomestil diske ampak imamo kar vsi še vedno oboje in glede na cene bomo verjetno še dooooolgo imeli oboje.
In 10x manjša :P
Prihodnost SSD-ja je uporaba le tega v istih bankah kakor futraš ram, pač gor se obesi par parametrov da je zadeva počasnejša (večje latence) in moralo bi lavfat. S tem pa pohitriš vse skupaj saj ne rabiš več drmati ssd preko pcie-sata-ssd controller-flash
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Za štrom že daš notri eno malo baterijo, ki bo držala RAM pod napetostjo par minut, sam je treba potem sistem naučit, da nekej že ma notr ob ponovnem zagonu ;)
Temu se reče UPS. Enkrat sem celo videl ohišja, ki so imela zraven napajalnika že vgrajen en mini UPS.
Žal ne najdem linka ...
Tudi meni se 350 EUR za 100 GB ne zdi veliko. Je samo 50 - 100 % dražje od "diskovnih" SSD. če rabiš, to odplačaš v 2 dneh.
V mislim sem imel bolj nekaj, kar bi bilo integrirano na plati in bi ob izgubi napajanja spravilo PC v globok spanec. UPSa načeloma ne boš spravu v ohišje PCja in mel več kot nekaj minut napajanja iz njega.
Debata je bla iz tega da bi blo fajn met čimveč v RAMu right? Sploh recimo ko resetiraš mašino da maš aplikacije še zmer notr, al pa če ugasneš. In za RAM držat pod napetostjo ne rabiš ogromnega UPSa.