»

V Kanadi bodo občutno zvišali plače znanstvenikov na začetku kariere

Slo-Tech - Kanadska vlada je sporočila, da bodo v reševanju problema preslabo plačanih doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev občutno zvišali njihove prejemke. Državne štipendije, ki jih sicer prejema manjši del raziskovalcev, a so na številnih univerzah osnova za izračun tudi za drugače financirane raziskovalce, bodo višje zaradi dodatnih petih milijard kanadskih dolarjev, ki jih bodo v naslednjih letih vložili v znanost.

Štipendije za magistrske študente se bodo povišale s 17.500 na 27.000 kanadskih dolarjev letno, doktorske štipendije z 20.000-35.000 na enotnih 40.000 kanadskih dolarjev, podoktorske pa s 45.000 na 70.000 kanadskih dolarjev. Hkrati bodo v prihodnosti povečali tudi njihovo število, da bo čez pet let razpisanih že 1720 mest več kot trenutno. Sistem štipendij bodo poenotili, saj se bo današnjih 10 programov zamenjalo z enim samim, ki bo imel tri range: za magistrske, doktorske in podoktorske študente. Gre za največji enkratni dvig obsega sredstev za znanost v...

39 komentarjev

Doktorski študenti v tujini že plačani manj od življenjskih stroškov

Slo-Tech - Doktorski študenti in tudi podoktorski sodelavci niso imeli nikoli zavidanja vrednih plač, a v zadnjih letih so se te realno še znižale. V ZDA so te praviloma že nižje od življenjskih stroškov, rožnato pa ni niti v Sloveniji. Kot ugotavljajo v Nature, plače doktorskih študentov le na dveh odstotkih ustanov presegajo izračunane življenjske stroške (kakor jih izračuna MIT-ov kalkulator). Plače doktorskih študentov in podpornega osebja na visokošolskih inštitucijah niso sledile inflaciji, kar letos ob 8-odstotni inflaciji predstavlja že velik problem. Letošnja raziskava je na primer pokazala, da za doktorski študentje entomologije na severozahodu ZDA zaslužijo dovolj za normalno preživetje, povsod drugod pa precej manj. V povprečju so njihove plače za 4000 dolarjev letno nižje od takšne, ki bi zagotavljala preživetje (living wage). Enake težave imajo v vseh vedah.

Tudi izven ZDA položaj ni dober. V Veliki Britaniji so se letos plače doktorskih študentov povišale za 2,9 odstotka, kar...

54 komentarjev

Nekoč razvoj tehnologije mRNA nezanimiv za financiranje, danes omogoča cepiva proti covidu

Katalin Karikó in Drew Weissman

Slo-Tech - Da smo v manj kot letu dni po izbruhu epidemije covida-19 dobili prva cepiva, so zaslužni raziskovalci, ki so na tehnologiji mRNA delali že dolga leta. Med njimi je tudi madžarsko-ameriška biokemičarka Katalin Karikó, ki je leta 1985 z možem in tri leta staro hčerjo odpotovala v ZDA, da bi si ustvarila znanstveno kariero. Deset let pozneje, ko je že več let raziskovala tehnologijo mRNA, so jo na univerzi degradirali in ji onemogočili zasledovati mesto redne profesorice (tenure). Enajst let pozneje je ta ista univerza vložila prvo patentno prijavo na podlagi njenega dela, petindvajset let pozneje pa je delo Katalin Karikó rešilo več stotisoč življenj.

Zamisel, da bi v mRNA zapisali gensko zaporedje, ki sprožilo izdelavo proteinov, proti katerim bi potem imunski sistem tvoril odziv, ni nova. Vse od odkritja mRNA 1961 so raziskovalci razmišljali, kako bi telesu podtaknili takšno mRNA. Glavni problem je predstavljal imunski sistem, ki tujke pohrusta, kamor seveda sodi tudi tuja mRNA....

42 komentarjev

Zgodba o kriptomenjalnici QuadrigaCX se zapleta

Slo-Tech - Stečajni postopek kanadske menjalnice QuadrigaCX se bo nadaljeval s sodno obravnavo v četrtek, medtem pa na dan prihajajo nenavadne zgodbe, ki so povezane z menjalnico. Ena izmed žalostnih je zgodba kanadskega programerja Tonga Zouja, ki je izgubil 560.000 kanadskih dolarjev (370.000 evrov). Nenavadno je to, da jih ni izgubil s špekulacijami ali v piramidni shemi, temveč pri početju tega, kar naj bi kriptovalute omogočale - hiter in poceni prenos denarja.

30-letni Zou je po študiju sedem let delal v Kaliforniji, sedaj pa se je želel preseliti nazaj v Kanado, v Vancouver. Da bi laže in ceneje prenesel svoje prihranke, je v ZDA svoje...

63 komentarjev

Podelili Fieldsove medalje, "matematične nobelove nagrade"

Slo-Tech - Na mednarodnem kongresu matematikov, ki je letos potekal v Riu de Janeiru, so podelili Fieldsove nagrade. Najvišja priznanja za dosežke v matematiki so prejeli Caucher Birkar s Cambridgea, Alessio Figalli z ETH v Zürichu, Peter Scholze z Univerze v Bonnu in Akshay Venkatesh s Stanforda. Nagrada poleg medalje vsebuje še 15.000 kanadskih dolarjev (10.000 evrov), medtem ko je na primer Nobelova nagrada vredna devet milijonov švedskih kron (900.000 evrov).

Matematiki se med naravoslovci in tehniki lahko počutijo nekoliko zapostavljene, saj za svoje dosežke ne morejo prejeti Nobelove nagrade. Preprost razlog zato je Nobelova oporoka, v kateri matematične nagrade pač ni predvidel. Špekulacij, kaj je temu botrovalo, mrgoli, a...

1 komentar

Univerza v Calgaryju izsiljevalcem plačala 14.000 evrov

Slo-Tech - Da izsiljevalski virusi postajajo čedalje resnejši problem priča tudi naraščajoče število organizacij, ki po okužbi raje plačajo odkupnino, kot da bi tvegale izgubo primarnih podatkov in obnavljanje iz - očitno nezanesljivih - varnostnih kopij. Univerza v Calgaryju je naslednja na seznamu žrtev.

Kot je sporočila njihov prodekanja za finančno poslovanje, so se v zadnjih 10 dneh ukvarjali z vdorom v informacijski sistem, ki so ga končali s plačilom 20.000 kanadskih dolarjev (14.000 evrov) odkupnine. Del napada je bila tudi izsiljevalska programska oprema, ki jim je zašifrirala pomembne podatke. S plačilom odkupnine so prejeli dešifrirne ključe, sedaj pa se njihov informacijski oddelek ukvarja z obnavljanjem podatkov in čiščenjem sistemov. Primer so prijavili...

21 komentarjev