Top 500 - Izšla je nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, kjer ni večjih sprememb. Na prvem mestu vztraja Frontier, ki je tam že od lanskega junija. Na drugo mesto se je uvrstil novinec Aurora, od katerega smo pričakovali več, tj. prvo mesto. Razlog je preprost: Aurora je na drugem mestu, ker so teste zaenkrat pognali zgolj na polovici predvidenega končnega sistema.

Frontier ima deklarirano zmogljivost 1,194 Eflop/s, ki jo zagotavljajo procesorji AMD Epyc 64C na arhitekturi HPE Cray EX235a. Skupno ima 8,7 milijona kombiniranih jeder CPU in GPU. Aurora se je na drugo mesto zavihtela s polovično močjo, in sicer je dosegla 585 Pflop/s. Ko bo superračunalnik dokončno sestavljen in povezan, naj bi dosegel osupljiva 2 Eflop/s, kar bi moralo zadostovati za gladek prevzem vodstva. Gradi se na Intelovih procesorjih na arhitekturi HPE Cray EX, ki uporablja povezave Slingshot-11.

Tudi na tretjem mestu je novinec, in sicer je to Eagle, ki ga ima Microsoft v infrastrukturi Azure Cloud....

Slo-Tech - Novo zarjo med superračunalniki ponazarja Aurora, ki bo na novembrski lestvici najhitrejših sistemov Top500 prevzela prvo mesto. Iz laboratorija Argonne so sporočili, da je končana gradnja Aurore, ki jo je dobavil HPE. Sedaj ko je strojna oprema na svojem mestu, sledi namestitev programske, že jeseni pa bi lahko Aurora začela poizkusno obratovati.

Sestavlja jo 1,2 milijona jeder (1.189.888), ki imajo 10,9 PB pomnilnika DDR5. Vsak procesor ima 64 GB lokalnega pomnilnika, vsak GPU pa 128 GB. Pomnilnika HBM2e za CPU-je je 1,36 PB, za GPU-je pa 8,16 PB. Za shranjevanje podatkov je 230 PB prostora. V praksi je torej v Aurori 21.248 procesorjev Xeon Max iz družine Sapphire Rapids (Xeon Max 9480) ter 63.744 grafičnih kartic (Ponte Vecchio).

Pričakujejo, da bo Aurora zlahka pometla s konkurenco in zasedla prvo mesto na lestvicah. Na Top500 ima trenutni rekord 1,1 eksaflop/s (Frontier), kar bi Aurora presegla za sto odstotkov.

Slo-Tech - Izšla je nova, že 61. izdaja lestvice najhitrejših superračunalnikov na svetu Top500. Na vrhu sprememb ni, saj je Frontier iz Nacionalnega laboratorija Oak Ridge še vedno najzmogljivejši superračunalnik na svetu. Njegova zmogljivost se je nekoliko povečala z 1,02 na 1,19 eflop/s, čeprav ima še vedno istih 8.699.904 jeder. Njegova učinkovitost znaša 52,59 gigaflops/watt. Tudi na drugem mestu ostaja Fugaku, ki zmore 442 pflop/s, tretji pa je finski LUMI s 309 pflop/s. Ta je v zadnjem letu doživel precejšnjo nadgradnjo, ki je podvojila njegovo hitrost. Gre sicer za del evropske kolaboracije EUROHPC/CSC, ki je nameščen na Finskem, na voljo pa je vsej evropski raziskovalni skupnosti.

Četudi na vrhu ni videti nič novega, pa je analiza nove lestvice vseeno poučna. AMD-jevi procesorji poganjajo že 121 sistemov, kar je 29 odstotkov več kot pred letom dni. Seveda je tudi prvi na lestvici plod AMD-jevih komponent. Med prvimi desetimi pa ima AMD kar sedem predstavnikov. Spomnimo, da je imel...

Slo-Tech - Izšla je nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, na kateri je po dveh letih sprememba na vrhu. Kitajski superračunalnik Fugaku se je moral umakniti ameriškemu superračunalniku Frontier, ki v ORNL (Oak Ridge National Laboratory) brni z 8,7 milijona jedri iz procesorjev AMD EPYC 64C 2GHz. Z učinkovitostjo 52,23 gigaflops/vat zmore 1,102 eksaflops. S tem je prvi superračunalnik, ki je resnično prebil mejo eksaflopa. Na drugem mestu je dosedanji prvak Fugaku, ki zmore 442 petaflops v standardnem testu. Naslednjega novinca imamo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel sistem Lumi, ki je v okviru kolaboracije EUROHPC/CSC nameščen na Finskem. Zmore 151,9 petaflops.

Na seznamu je tudi slovenski predstavnik VEGA HPC CPU, ki je postavljen v Mariboru. Z izmerjenimi 3,82 petaflops je uvrščen na 131. mesto. Njegov grafični del VEGA HPC GPU je s 3,1 petaflops na 172. mestu. S seznama razberemo tudi, da je AMD-jeva arhitektura prehitela Intelovo. Novejši sistemi skoraj izključeno...

AnandTech - Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela...

Slo-Tech - Ta mesec bomo dobili novo lestvico 500 najhitrejših superračunalnikov, ki jo objavljajo dvakrat letno, a že sedaj lahko napovemo spremembo na vrhu. Superračunalnik Titan, ki je prestol uradno zasedel novembra lani, bo moral primat prepustiti kitajskemu superračunalniku Tianhe-2. To je v poročilu z obiska na Kitajskem povedal Jack Dongarra iz Oak Ridge National Laboratoryja, kjer imajo doslej najhitrejši superračunanik.

To je naslednik superračunalnika Tianhe-1A, ki je prvo mesto zasedel januarja 2010. Vmes je šel razvoj naprej in Tianhe-1A se je moral sprijazniti z usodo vseh računalnikov - počasnim drsenjem proti dnu lestvice, ko prihajajo čedalje hitrejši superračunalniki. Tianhe-2 bo od trenutnega prvaka več kot dvakrat hitrejši. Medtem ko Titan zmore okrog 20...