Meta - V Meti so razgrnili načrte za soočanje z generiranimi podobami na svojih družbenih omrežjih v letošnjem letu. Pričeli bodo označevati strojno ustvarjene slike, napravljene z orodji drugih podjetij, in od uporabnikov zahtevali, da takšen material v lastnih objavah označijo.

Strojno napravljene slike so pošteno preplavile družbena omrežja in v lanskem letu so različni akterji, tako v mednarodni politiki kakor na strani razvijalcev spletnih tehnologij, pričeli z ukrepi za njihovo označevanje. V to smer gre denimo Bidnov izvršni ukaz iz lanske jeseni, medtem ko so podjetja predstavila več načinov za vdelavo podpisov v generirane podobe. Adobe je oktobra lani predstavil pečat Content Credentials, Google ima v beta preizkusu podpis SynthID, takšna funkcija pa je vgrajena tudi v metadata standard IPTC. Zbrane tehnologije nameravajo sedaj v Meti uporabiti za to, da bodo samodejno in hitro označevali strojno ustvarjene podobe na Facebooku, Instagramu in Threads. Doslej so sicer sami...

openai.com - Kot smo že nekaj časa pričakovali, so v OpenAI naposled najavili veliki jezikovni model GPT-4. Za rahlo presenečenje pa so obenem poskrbeli v Microsoftu, s priznanjem, da novi Bing Chat v bistvu na njem sloni že od začetka testiranja.

Skoraj 3 leta nas že ločijo od prvih vnašanj ukazov generativnemu jezikovnemu algoritmu, oziroma velikemu jezikovnemu modelu (LLM) GPT-3. Umotvor laboratorija OpenAI je postal eden od sinonimov za eksplozijo generativne strojne inteligence, ki je lani dosegla nove nivoje z generatorji slik in jesenskim lansiranjem pogovornega bota ChatGPT, letos pa z nebrzdano naglico poganja novo tekmo med tehnološkimi velikani. Posledica norije je bilo seveda mrzlično čakanje na novo različico GPTja, ki so ga sicer inženirji medtem iterativno nadgrajevali, tako da je bila lani v bistvu aktualna različica 3.5. Tudi šef OpenAIja, Sam Altman, je večkrat opozoril, da so pričakovanja bržkone prevelika in da bo GPT-4 nova evolucijska stopnja ter še daleč od kakšne...

Slo-Tech - Pri BuzzFeedu so objavili, da razvijajo algoritem na osnovi GPTja, ki bo generiral nekatere prispevke. Najava prihaja neposredno po januarski aferi, v kateri so se pri CNETu opekli s tihim uvajanjem lastnega algoritma za pisanje novic.

Sredi januarja so pri Futurismu po namigih nekaterih analitikov odkrili, da se je za oddelkom Money Staff, ki je za medij CNET pisal nekatere članke s finančnim svetovanjem, v resnici skrival - generativni algoritem za besedila, kakršen je na primer tudi razvpiti GPT, družbe OpenAI. "Podpis" strojnega avtorja je bil zelo prikrit: na strani samih člankov ga ni bilo in bralec je do podatka, da je bilo besedilo bržda ustvarjeno samodejno, prišel šele, če je odjadral do podstrani o avtorju. Pa še to verjetno zgolj od januarja dalje, kajti nadaljnje poizvedovanje je pokazalo, da je medijska hiša to počela že več mesecev - vsaj od novembra - in to namenoma prikrivala, ker je bil projekt še v preizkusni fazi. Pri Vergu so nato izbrskali, da je vzrok za...

Microsoft - Microsoft in OpenAI sta še poglobila sodelovanje, z novim znatnim vložkom Redmonda, ki si obeta pospešeno integracijo strojnega učenja v svoje storitve.

OpenAI je ta hip brez dvoma najbolj vroč razvijalec rešitev strojnega učenja na svetu, z algoritmi, kot so DALL-E, GPT in ChatGPT. Sprva je šlo za strogo neprofitno družbo, ki pa je sredi leta 2019 v iskanju zajetnejše denarne pogače prvič pokukala še v komercialne vode. Takrat so ustanovili podružnico OpenAI LP in se v zameno za vložek milijarde dolarjev povezali z Microsoftom. Partnerstvo so leta 2021 obnovili, sedaj pa so ga očitno še poglobili. Natančnih številk o tokratnem vložku Redmonda v OpenAI niso razkrili, zato pa govorice divjajo že od začetka leta, ko je postalo jasno, da ima Microsoft spričo uspeha pogovornega algoritma ChatGPT z njim velike načrte in da se menda celo Googlu zaradi tega tresejo hlače. Pred dvema tednoma so v Semaforju poročali, da naj bi bila investicija težka 10 milijard dolarjev, pri čemer naj bi v...

Slo-Tech - Iz TikToka so sporočili, da so naposled pričeli ves promet ameriških uporabnikov usmerjati skozi Oraclove strežnike. Toda objava je prišla na isti dan kot BuzzFeedovo poročilo, da naj bi Kitajci doslej v resnici imeli dostop do vseh ameriških podatkov.

TikTok je bil poleg Huaweija eno bistvenih podjetij, ki so se pod Trumpovo administracijo zapletla v gospodarski spopad med ZDA in Kitajsko. Nekdanji ameriški predsednik je sprva začrtal širokopotezen prisilni prevzem ameriškega dela podjetja, kjer bi imel sicer vidno vlogo Oracle, kot "zaupanja vreden tehnološki partner". Na koncu iz tega ni bilo nič, razvlečena epopeja pa se je končala lanskega junija, ko je aktualni predsednik Biden odstranil Trumpove ukrepe zoper podjetje. Toda kontroverzno dogajanje se s tem ni zaključilo, kajti Trumpovi očitki o odtekanju podatkov ameriških uporabnikov na Kitajsko niso bili iz trte zviti: na lansko poletje so med drugim pri CNBC po intervjujih z nekdanjimi zaposlenimi zaključili, da lastnik in...

Slo-Tech - WhatsApp, ki je v lasti Facebooka, se rad pohvali, da uporablja šifriranje sporočil od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end encryption), kar da preprečuje prestrezanje sporočil in tudi podjetju onemogoča prisluškovanje ali izročanje podatkov. To je postala tržna prednost, ki jo Facebook rad poudarja. A resnica je nekoliko bolj zapletena. Šifriranje obstaja in je korektno izpeljano, a obstojijo tudi drugi načini in razlogi, zakaj vse poslano ni nujno anonimno. Vsaka komunikacija pač vključuje najmanj dve osebi.

Za Facebook dela več kot 1000 ljudi, večinoma pogodbenih sodelavcev, ki preverjajo sumljiva sporočila. WhatsApp nima moderacije vsebine v klasičnem smislu, temveč imajo nadzorniki tri funkcije: blokada računa, označitev računa kot vrednega nadzora in ignoriranje sporočila. Od kod tem ljudem vsebina sporočil prek WhatsAppa, na podlagi katerih sprejemajo te odločitve?

Vsak uporabnika WhatsApp lahko vsako sporočilo označi kot potencialno neprimerno. V takem primeru se...

Axios - Strojni algoritem za pisanje besedil GPT-3 - naslednik razvpitega GPT-2, ki si ga laboratorij OpenAI sprva menda ni upal spustiti v divjino - je prešel v fazo polodprtega javnega testiranja. Preizkuševalci so večjidel navdušeni, a zadeva še vedno kaže jasne omejitve trenutne generacije takšnih algoritmov.

Lanskega februarja je ena najbolj izpostavljenih razvojnih hiš za strojno učene algoritme, OpenAI, pokazala GPT-2, strojno inteligenco za pisanje prepričljivih besedil. Inženirji so takrat populistično dejali, da bi bilo program "tvegano ga kar tako spustiti iz laboratorijskih soban", zainteresirana javnost pa je seveda ugibala, ali gre za marketinško puhlico ali realne nevarnosti. GPT-2 je bil nedvomno korak naprej, saj je v nekaterih primerih izpisal srhljivo prepričljive skupke teksta, obenem pa je bila OpenAI takrat zares še neprofitna firma. Toda tekom lanskega leta se je situacija spremenila: družba se je usmerila v komercialne vode in v ta namen ustanovila tržno podružnico...

Slo-Tech - "Novinarstvo v demokraciji igra kritično vlogo." Nekoliko bizarno se bere, ko spletna platforma, ki je veliko pripomogla k propadanju resnih medijev, uvajanje svojih novic začne s takim stavkom. Facebook je z današnjim dnem namreč začel z omejenim - gre za nekaj sto tisoč ameriških uporabnikov - testiranjem zavihka z novicami, ki so ga sicer že nekaj časa napovedovali. Da bi vse skupaj napravili kar se da verodostojno, so se pred začetkom menda posvetovali s kar nekaj založniki, anketirali so tudi 100.000 ameriških uporabnikov. Prav ti so odločili, da naj bodo novice razdeljene na tematske razdelke posel, zabava, zdravje, znanost in tehnologija ter šport. Naročnikom plačljivih medijskih storitev bo omogočeno tudi njihovo povezovanje s Facebookovim računom, pomeni, da bo iz aplikacije mogoče spremljati tudi te.

Novice se bodo seveda še vedno pojavljale tudi na uporabnikovem osrednjem zidu, bo pa na novem, ločenem zavihku mogoče nekoliko bolj kontrolirano nadzirati, kaj od vsebin...