Nature - Svet se spreminja, s tem pa tudi enote, s katerimi ga merimo in opisujemo. Včeraj so na Mednarodni konferenci za uteži in mere v Versaillesu mednarodni sistem enot (SI) razširili z novimi predponami za izjemno velika in majhna števila. Odslej bomo za 10³⁰ in 10²⁷ lahko uporabili predponi kveta (quetta) in rona (ronna), za 10^-30 in 10^-27 pa kvekto (quecto) in ronto. To je prva dopolnitev sistema predpon po dobrih tridesetih letih. Leta 1991 so dodali joto in zeto za 10²⁴ in 10²¹ ter jokto in zepto za 10^-24 in 10^-21.

Nove predpone dodajajo, še preden se pojavi huda nuja za njihovo uporabo. Ko so leta 1991 zadnjikrat razširili sistem, se zeta in jota še nista uporabljali, danes pa je (vsaj v teoriji) drugače. Zlasti naraščanje količine podatkov kaže, da bi bili zetabajti lahko že kmalu zelo koristni. Do leta 2025 naj bi na primer ustvarili 175 zetabajtov podatkov. Kljub temu se tudi ti enoti še vedno sorazmerno redko uporabljata.

Že dlje časa so se znanstveniki malce v šali malce...

Slo-Tech - Na današnji Splošni konferenci o utežeh in merah, ki poteka v Versaillesu, so upokojili prakilogram. V pariškem trezorju leži 129 let star etalon iz zlitine platine in iridija, ki tehta točno en kilogram. Takšnih etalonov je po svetu še kar nekaj, a konkretni je poseben, ker je njegova masa po definiciji točno en kilogram. Ta etalon je kilogram. Nič več, saj so danes sprejeli spremembo osnovnega sistema enot, po kateri je kilogram definiran iz Planckove konstante. S tem je človeštvo odraslo -...

Neowin - Kratka osvežitev spomina: mednarodni merski standard predpisuje, da so predpone pri merskih enotah racionalne potence števila 10. Ker računalniki pomnilnik naslavljajo v bitih, katerih je običajno za neko potenco števila dve, so računalničarji že pred desetletji zlorabili predpono kilo za 2¹⁰, torej 1024 namesto pravilnih 1000. Podobno so informatizirali še druge, torej mega v 2²⁰, giga v 2³⁰ in tera v 2⁴⁰. Pri slednji je razlika do prave vrednosti že deset odstotkov, stanje pa je še poslabšala nekonsistentnost v branži - pomnilnik so prodajali v binarnih bajtih, diske pa v decimalnih,...

Slo-Tech - Konec julija je Moxie Marlinspike na konferenci BlackHat 09 in Defconu 17 predstavil nov napad na SSL in TLS certifikate. Gre za tim. napad z ničelno predpono (ang. null prefix attack), ki izkorišča ranljivosti pri obravnavi SSL in TLS certifikatov. Marlinspike je namreč odkril, da je mogoče registrirati certifikate v obliki www.banka.si\0zlonamernastran.si. CA (Certificate Authority) bo vse znake pred "\0" ignoriral in brez težav podpisal certifikat za zlonamernastran.si, saj bo lastnik zlonamerne strani svojo identiteto in lastništvo strani seveda brez težav dokazal.

Izkaže pa se, da pri uporabi takega certifikata brskalnik certifikat prepozna kot veljaven tudi, če je uporabljen na domeni www.banka.si. Tako ustvarjen zlonamerni certifikat je torej mogoče uporabiti pri prestrezanju s posrednikom (ang. man-in-the-middle napad). Napadalec, ki uspe prestreči komunikacije žrtve (za ta namen je bilo (za okolje Linux) razvito posebno orodje SSLsniff), le-tej sedaj podtakne lažen...

Apple - Zgodbo računalniških predponah za merjenje kapacitete poznamo. Ker računalniki naslavljajo v binarnem sistemu, so v starih časih za kilo zlorabili kar 2¹⁰ oz. 1024, kar je blizu pravemu 1000, mega je postal 2²⁰ oz. oz. 1 048 576, kar je blizu pravemu milijonu itn. Operacijski sistemi in proizvajalci pomnilnika so uporabljali binarne veličine (32 MB pomnilnika je bilo natančno 33.554.432 bajtov), medtem ko so proizvajalci trdih diskov 60.000.000.000 bajtov velik disk oglaševali kot 60 GB. Zmeda uporabnikov je bila popolna, ko je operacijski sistem taisti disk označil kot 55,88 GB. Da bi se...

News.com -

Kot vemo, stari računalniški kilo ni pomenil matematičnega 10³, temveč 1024 ali 2¹⁰, saj računalniki pač delajo v binarnem sistemu. Razlika je na prvi pogled zanemarljiva, a pri današnjih diskih, ki merijo več kot 100 GB, nanese kar precej. Problem je nastopil, ker so si v računalniški branži vsi malce po svoje razlagali te enote. Izdelovalci pomnilnika so pomnilnik, ki meri točno 1.073.741.824 bajtov, upravičeno razglasili za gigabajtnega, prodajlci diskov pa so zvito ugotovili, da lahko prodajo nekaj fantomskih gigabajtov, če kapaciteto diskov nepravilno merijo po desetiškem sistemu (tako 120.000.000.000 bajtov velik disk meri v resnici 112 GiB in ne 120 GiB).

Zmedo so potem v letu 1998 pri IEC (International Electrotechnical Commission) poskušali rešiti z uvedbo binarnih predpon, tako da bi kilo resnično pomenil 1000, novi kibi (okrajšava za kilobinary) pa 1024, a se nove predpone še niso prijele, tako da je zmeda ostala. Debata v forumu.

To je tudi razlog, da skupina...