Slo-Tech - Evropska komisija bo še pred junijskimi volitvami, najverjetneje prihodnji mesec, začela uradno preiskavo storitev Facebook in Instagram, ker njun lastnik Meta domnevno ne stori dovolj za zajezitev razširjanja dezinformacij iz tujih držav in od drugih akterjev. Regulatorji menijo, da Meta ne izvaja ukrepov, ki ji zapovedujeta DSA za omejevanje širjenja dezinformacij, kamor sodi moderacija vsebin. Evropska komisija informacij še ni uradno potrdila. V končni izjavi ni pričakovati, da bi poimensko izpostavili kakšno državo, čeprav je trn v peti rusko vmešavanje v kampanje za evropske volitve, poroča Financial Times.

Iz Mete so sporočili, da imajo uveljavljen postopek za prepoznavanje in upravljanje tveganj na platformah. Pričakujejo, da bodo še naprej sodelovali z vsemi deležniki, med katere sodi tudi Evropska komisija. Meta je že septembra Komisiji poslal poročilo o upravljanju tveganj dezinformacij, kot to zahteva DSA. Tudi EU je ocenila, kako se platforme borijo proti...

Slo-Tech - Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je v petek sporočil (ironično, prek Twitterja), da je Twitter odstopil od Kodeksa ravnanja na področju dezinformacij. Gre za prostovoljni sporazum v Evropski uniji, ki povezuje vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin. Ob tem je dodal, da bo moral Twitter v prihodnosti vseeno spoštovati evropska pravila na tem področju, ker bodo prostovoljni akt nadgradili v pravno obvezujoč dokument. Digital Services Act že določa, da morajo platforme storiti več in se aktivno boriti proti širjenju dezinformacij. Uporabljati se bo začel 25. avgusta.

Kodeks ravnanja je bil sprejet leta 2018, veljati pa je začel lanskega junija. Ima tri ducate podpisnikov, med katerimi so tudi Google, Facebook (Meta), Twitter, Microsoft in celo TikTok. Drugi partnerji v kodeksu so organizacije, ki se ukvarjajo s preverjanjem dejstev, oglaševalci in civilnodružbene organizacije. Kodeks želi povečati transparentnost, omejiti uporabo botov in lažnih računov za...

Slo-Tech - Retorika med Twitterjem in evropskimi regulatorji se zaostruje, saj je evropski komisar Thierry Breton Twitterjevega lastnika in direktorja Elona Muska posvaril, da se lahko primeri blokada Twitterja v Evropski uniji. Po novem zakonu o digitalnih storitvah (DSC) morajo namreč ponudniki storitev kot posredniki pri povezovanju potrošnikov z blagom, storitvami in vsebinami poskrbeti za implementacijo varovalk in zaščit pred širjenjem nezakonitega blaga in vsebin. To vključuje tudi nadzor in moderacijo vsebin pri največjih akterjih, kamor sodi Twitter.

A spremembe na Twitterju se odvijajo v nasprotni smeri. Elon Musk se označuje kot absolutista svobode govora, zato Twitter opušča moderacijo. Pred kratkim je sporočil, da ne bodo več označevali neresničnih vsebin o covidu, kar so počeli med epidemijo. Prav tako je na Twitter pripustil večje število v preteklosti odslovljenih uporabnikov. Breton je zato Muska opozoril, da podjetje čaka še veliko dela. Poskrbeti morajo za transparentne...

Twitter - V Twitterju skušajo izpiliti soočanje s širjenjem dezinformacij na svojem družbenem omrežju. Po novem bodo z namenom hitrejšega omejevanja neresnic sprožali programe, vezane na konkretne aktualne krizne dogodke, kot so vojne.

Družbena omrežja niso zgolj zbir fotografij kosil, dojenčkov in letovanj v tropskih krajih, temveč v modernih časih nosijo tudi močno negativno noto platform za bliskovito širjenje dezinformacij, kot so anticepilske laži, teorije zarot in politična propaganda. Podjetja se s problemom soočajo na različne načine, poglavitne težave pa gredo v smeri tako pomanjkanja sredstev za preverjanje množice objav, kakor tudi želje po izogibanju premočni cenzuri. Pri Twitterju so tako lansirali nov pristop v ravnanju z valovi dezinformacij, ki jih običajno sprožijo krizni dogodki, kot so vojne in naravne nesreče. Zaenkrat je program usmerjen na dogajanje okoli vojne v Ukrajini, kasneje pa ga nameravajo razširiti tudi na naravne nesreče in strelske pohode. Tako se je težko...

The Verge - Odkar ljudje čedalje več informacij prejemajo z družbenih omrežij in ne tradicionalnih medijev, algoritmi nadomeščajo urednike. Algoritmi določajo, čemu bomo sploh izpostavljeni in kaj bomo lahko videli, zato je njihovo mnogokrat nejasno delovanje problematično. Čeprav algoritmi zasledujejo interese upravljavca družbenega omrežja in ne uporabnikov, na kar pogosto pozabimo, se včasih zgodi, da ne drži niti to. Facebook je na primer v interni preiskavi ugotovil, da so zaradi napake algoritmi šest mesecev v časovnicah uporabnikom prikazovali vsebine, ki so predstavljale "tveganje za integriteto". Po domače, algoritmi so delali po svoje, ne kot je želel Facebook.

Inženirji so odstopanja opazili lanskega oktobra, ko se je v časovnicah začelo pojavljati veliko dezinformacij, proti katerim se Facebook (vsaj na načelni ravni) odločno bori. Algoritmi so za vsaj 30 odstotkov povečali vidnost in število ogledov, ki so po ugotovitvah neodvisnih preverjevalcev dejstev (fact-checkers) vsebovali...

Slo-Tech - Med družbenimi omrežji je Twitter najbolj konzervativen pri razvoju funkcionalnosti, zato v svoji osnovi ostaja enak kot ob izidu. Resda so objave lahko nekoliko daljše in jih lahko zaščitimo, a bistvo ostaja. Sedaj Twitter preizkuša pomembno novost, in sicer ocenjevanje (upvote in downvote) čivkov. Tovrstni način imajo številne internetne platforme, med najuspešnejše zglede pa gotovo sodi Reddit.

Kako se bo obnesla novost, bo vplivalo na njeno širšo vpeljavo. Ocenjevanje čivkov lahko ima pozitivne posledice, saj lahko dvigne relevantnejše in kakovostnejše, a ga je po drugi strani moč zlorabiti za nadlegovanje in uničevanje debate. Med preizkušanjem bo novo funkcijo dobilo omejeno število uporabnikov. Šele nato se bodo odločili, ali to uvesti za vse.

Pozitivne ocene (upvote) se bodo prevedle v število všečkov, ki že obstajajo. Negativne ocene pa bodo vidne le Twitterju in uporabniku, ki je glasoval, ne pa avtorju čivka ali ostalim sodelujočim v izmenjavi. Za zdaj še ni jasno,...

The New York Times - Na Floridi so kot prvi v ZDA sprejeli zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij omejuje načine za regulacijo vsebin na platformah. Prepovedano bo trajno blokirati politike in kandidate z družbenih omrežij, kar se je denimo zgodilo prejšnjemu ameriškemu predsedniku januarja letos. Omrežja, ki bi v prihodnosti na podoben način odstranile profile politikov in kandidatov, bodo oglobljena. Zakon je nastal kot neposredni odgovor na januarske dogodke.

Odslej bo prepovedano za več kot 14 dni onemogočiti dostop do profila vsem, ki kandidirajo za funkcije na ravni zvezne države. Globe bodo znašale do 250.000 dolarjev na dan. Zakon prav tako prepoveduje prioritiziranje vsebin, ki jih producirajo novinarske hiše določene velikosti. Razlog je domnevna cenzura članka iz New York Posta lani jeseni. Odslej bodo morala podjetja jasno definirati, kakšna pravila za umik vsebin veljajo.

Floridski republikanski guverner Ron DeSantis je dejal, da želijo s tem Floridčanom zagotoviti zaščito pred elitami...

Slo-Tech - Ruski regulator za medije, Roskomnadzor, je z današnjim dnem zmanjšal prepustnost za nalaganje in prenašanje fotografij in videa na družbenem omrežju Twitter. Kot so pojasnili v izjavi za javnost, se vodstvo Twitterja ni odzvalo na njihove številne zahteve po odstranitvi objav, ki so domnevno pozivale mladoletnike na nedavne protikremeljske proteste. Ti so, kot je znano, izbruhnili zaradi aretacije opozicijskega vodje, Alekseja Navalnega. Twitter naj bi tudi sicer že leta ignoriral podobne zahteve za kar okoli 3000 spornih objav, ki po izjavah ruskih oblasti vsebujejo otroško pornografijo, informacije o zlorabah drog in pozive mladoletnikom, naj napravijo samomor.

Kot so napovedali pri Roskomnadzoru, bo upočasnitev vplivala na vse uporabnike mobilnih naprav in na približno polovico stacionarnih, v primeru, da se vodstvo Twitterja ne bo odzvalo, pa družbenemu omrežju grozi tudi popolna blokada na ozemlju Rusije. Po dosedanjih anketah naj bi imelo Twitter na svojih telefonih...

Slo-Tech - Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna...

Reuters - Urad Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS) je v svojem mnenju podprl osnutka obeh novih uredb, popularno imenovanih DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act). Ob tem pa celo svetoval, da unija vzpostavi še dodatne varnostne mehanizme, ki bi uporabnikom v bodoče zagotavljali še več zasebnosti. Slednje bi lahko pomenilo zeleno luč poslancem, da tekom zakonodajnega postopka še dodatno zaostrijo posamezne načrtovane varovalke.

Urad, ki ga vodi Wojciech Wiewiórowski, je glede DMA zapisal, da gre za predpis, ki bo zagotavljal pošten in odprt digitalni trg ter prav tako upravljanje uporabniških podatkov. Spletna podjetja pa bi morala najti preprost in dostopen način, s katerim bi uporabniki lahko izrazili svoje strinjanje oz. nestrinjanje z uporabo njihovih osebnih podatkov. Prav tako bi morali biti na voljo preizkusi, ki bi v praksi pokazali dejansko anonimnost takih podatkov. Ko gre za DSA, pa EDPS precej ostro meni, da bi moralo biti profiliranje uporabnikov...

Reuters - V Ugandi so pred četrtkovimi predsedniškimi volitvami omejili dostop do vseh družbenih omrežij, poroča Reuters. Uporabniki Facebooka in WhatsAppa so se danes začeli pritoževati, da ne morejo odpreti svojih družbenih omrežij. Izkazalo se je, da je danes ugandska agencija za telekomunikacije vsem ponudnikom dostopa do interneta naložila blokado družbenih omrežij in aplikacij za takojšnje sporočanje, ki bo trajala do preklica.

Uradnega pojasnila iz agencije ali vlade ni bilo. Po neuradnih podatkih Reutersa gre za odziv na poteze Facebooka, ki je blokiral številne provladne profile. Facebook je potrdil, da je včeraj ugasnil večje omrežje profilov, ki so bili povezani z ugandskim ministrstvom za informiranje, ker da so predstavljali lažne in podvojene profile. Facebook v pogojih uporabe ne dovoli anonimne uporabe, kamor sodijo tudi lažni in podvojeni profili, a se v praksi to seveda težko preverja.

V zadnjih letih igrajo družbena omrežja zelo pomembno vlogo pri vsakih volitvah, še...

Slo-Tech - Google in Apple sta sporočila, da odstranjujeta aplikacijo Parler iz svojih spletnih trgovin z aplikacijami. Google jo je nemudoma odstranil iz Play Stora, medtem ko je Apple določil 24-urni rok, v katerem mora predstaviti načrt za moderiranje objav na platformi, sicer jo bo prav tako izbrisal. Ti odločitvi sledita množičnemu brisanju računov ameriškega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih, saj so presodila, da njegove objave kršijo pogoje uporabe. Google in Apple Parlerju očitata, da ni odstranjeval objav, ki so ščuvale k vdoru v stavbo Kongresa.

Google je dejal, da v skladu s svojo dolgoletno politiko zahtevajo, da imajo aplikacijo, ki prikazujejo vsebine uporabnikov, vpeljan sistem moderiranja objav, ki odstranjuje objave, ki podpihujejo nasilje. Podobno utemeljitev je podal tudi Apple, ki pravi, da Parler ni učinkovit pri moderiranju in odstranjevanju vsebin, ki vzpodbujajo nezakonita dejanja, in da predstavlja resno tveganje za zdravje in varnost uporabnikov, ki...

The New York Times - Upravljavci družbenih omrežij se predvolilnega dogajanja niso še nikoli tako bali kakor letos. Leta 2016 jih je plaz ruskih in ameriških dezinformacij pred ameriškimi predsedniškimi volitvami ujel docela nepripravljene, zato se letos odločno pripravljajo na zajezitev podobnih praks. Najaktivnejši je Twitter, ki je prvi začel ofenzivo proti dezinformacijam. Preizkušajo različne načine: od možnosti omejitve komentiranja do jasnega označevanja dezinformacij. Sedaj pa Twitter napoveduje še ukrepe za omejitev hitrega širjenja informacije; ti bodo začasne narave in se bodo iztekli po ameriških predsedniških volitvah.

Trenutno Twitter označuje kot dezinformacije objave politikov, če vsebujejo neresnice. Lotil se je tudi posnetkov in fotografij, kadar so zloženi za namen manipulacij. Političnih oglasov že leto dni ne sprejemajo. Od 20. oktobra bo poobjavljanje (retweet) upočasnjeno tako, da tega uporabnik ne bo mogel storiti takoj, temveč bo moral nekoliko počakati. Če bo vsebina, ki jo...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerze Cornell so analizirali več kot 38 milijonov različnih časopisnih člankov, da bi ugotovili, od kod in kako se širijo dezinformacije, teorije zarote in neresnice o novem koronavirusu SARS-CoV-2 tudi v klasičnih medijih. Če smo menili, da so te omejene pretežno na družbena omrežja in platforme za objavljanje, so v novi študiji pokazali, da to ni res. V študiji so ugotovili, katere so najpogostejše teme dezinformacij in tudi, presenetljivo, da je ameriški predsednik Donald Trump najpogostejši skupni imenovalec. Več kot 37 odstotkov problematičnih objav omenja Trumpa, s čimer je ta daleč najpogostejši pojem.

V študiji so analizirali 38 milijonov besedil v angleščini, ki so bila objavljena v tradicionalnih medijih med 1. januarjem in 26. majem letos. Med njimi so odkrili 1,1 milijona člankov, ki so vsebovali dezinformacije o pandemiji. Med temi je bilo le 16,4 odstotka takšnih, ki so preverjali dejstva, torej so dezinformacije vsebovali zaradi komentarjev in...

Slo-Tech - Twitter je tri mesece po napovedi, da bodo avtorjem uvedli možnost omejitve komentiranja na čivke, to storil in funkcijo omogočil vsem. V najavi so zapisali, da je preizkusno obdobje potekalo dobro in pokazalo na številne prednosti nove možnosti. Kot pravijo, so te omejitve prinesle možnost razprav, ki jih sicer ni, ker jih preglasijo nasilneži.

Rezultati testov so pokazali, da nova ureditev odstrani spam in druge vrste zlorab. Za vsake tri prihranjene zlonamerne komentarje se je pojavila ena poobjava z nasilnim komentarjem, medtem ko število zasebnih sporočil in nadlegovanja ni poraslo. Zmanjšala se je tudi uporaba funkcij Utišaj in Blokiraj. Nova možnost ni privzeto vključena in je povsem neobvezna. Privzeto lahko odgovarjajo vsi, obstajata pa še druga in tretja možnost. Po drugi možnosti lahko odgovarjajo le tisti, ki jim pisec čivka sledi, po najbolj rigorozni tretji pa le tisti, ki so izrecno omenjeni v prvotni objavi. Še vedno pa lahko kdorkoli, razen blokiranih, posamezne...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Donald Trump je tehnološkim podjetjem, ki upravljajo družbena omrežja, zagrozil z vzpostavitvijo zakonske regulacije oz. tudi kar njihovim zaprtjem. Obenem je, kot je zdaj že običajno za politike z desno usmerjenim svetovnonazorskim kompasom, družbena omrežja obtožil politične pristranskosti v škodo konservativcev in dodal, naj nemudoma spremenijo svoj način dela.

To se je zgodilo dan potem, ko je Twitter njegovo objavo o goljufanju pri volitvah po pošti označil z modrim klicajem, bralce pa pozval, naj preverijo dejstva glede vsebine tvita. Slednje, torej opremljanje predsednikovih objav z oznako o dvomu v resničnost, se doslej še ni primerilo. Trump je podobne trditve o volitvah po pošti doslej objavil že večkrat, čeprav so jih mediji za preverjanje dejstev že nekajkrat ovrgli.

Za zdaj se ni odzval še nihče od predstavnikov večjih omrežij, so pa po predsednikovih grožnjah v nadaljevanju trgovanja nekoliko upadle delnice Twitterja in Facebooka.

To seveda ni...

Slo-Tech - Google je sporočil, da bo zaradi porasta količine lažnih novic in dezinformacij po izbruhu koronavirusa namenil 6,5 milijona dolarjev za financiranje preverjanja dejstev. Financirali bodo neodvisne preverjevalce dejstev (fact-checkers) in neprofitne organizacije, ki se boriju proti širjenju dezinformacij, s poudarkom na zavajanjih glede koronavirusa. Alexios Mantzarlis iz Google News Laba je ob tem poudaril, da morajo za pravilno informiranje ljudi sodelovati vsi: znanstveniki, novinarji, znane osebe, platforme (družbena omrežja) in ostali. Zaradi negotovosti in strahu so ljudje še bolj dojemljivi za neresnične informacije, zato je povpraševanje po delu preverjevalcev dejstev še toliko večje, kar Google finančno podpira.

Neprofitna organizacija First Draft bo med drugimi deležna dodatne Googlove podpore. First Draft upravlja spletno središče za različne vire informacij in hkrati novinarjem nudi usposabljanje o razločevanju informacij. Podobnih platform je še precej, denimo...

Slo-Tech - Pandemija novega koronavirusa je prva vsesvetovna katastrofa, ki poteka v obdobju razširjenosti družbenih omrežij, zaradi česar so ta preplavljena s tovrstnimi vsebinami. Med njimi je precej neresnic, kar predstavlja velik problem tako za posameznika kot za družbo. Google je že pred tednom dni razkril, da aktivno preprečujejo širjenje neresnic. To ni bil prvi uredniški poseg na internetu, saj je Twitter že pred poldrugim mesecem blokiral Zero Hedge ravno zaradi širjenja nepotrjenih govoric o koronavirusu. Že prejšnji teden je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dejal, da so dezinformacije o virusu tako nevarne kakor virus sam. Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da se ne borimo le s pandemijo, temveč tudi z infodemijo.

V največji usklajeni akciji doslej pa so se internetni giganti Facebook, Reddit, Google, LinkedIn, Microsoft, Twitter in YouTube odločili, da se bodo še ostreje borili proti dezinformacijam, ki se hranijo s strahom pred koronavirusom. V skupni

Slo-Tech - Oxford Internet Institute (OII) pri Univerzi Oxford je v raziskavi o verodostojnosti informacij na družbenih omrežij ugotovil, da se kljub nekaterim naporom za zajezitev propagande in širjenja lažnih novic te širijo hitreje in trdovratneje kot kdajkoli doslej. Število držav, v katerih so zaznali formalno organizirano manipulacijo javnega mnenja na družbenih omrežjih, se je povišalo z 28 na 48. Za večino manipulacij so odgovorne politične stranke, ki zlasti pred volitvami širijo dezinformacije, lažne informacije in neresnice. Drugi najpomembnejši vir so državne inštitucije, ki zaradi tujega vmešavanja in lažnih novic vprežejo lastne moči za širjenje svoje propagande.

V raziskavi so pregledali dogajanje tako v več razvitih...