Slo-Tech - Uveljavljeni založnik znanstvene periodike Wiley je včeraj sporočil, da bodo ukinili 19 znanstvenih revij, ker so bile prepredene z lažnimi članki. V minulih dveh letih je sicer Wiley, ki ima 217-letno tradicijo, umaknil 11.300 člankov, ki so bili tako ali drugače neverodostojni. Umik članka sam po sebi ni nič tragičnega, saj se napake dogajajo, spoznanja pa pogosto revidirajo, a obseg kaže na sistemski problem. Število umikov se povečuje tudi pri drugih založnikih. IOP Publishing, ki se specializira zgolj na fiziko, je leta 2022 umaknil 900 lažnih člankov.

Eden izmed razlogov za epidemijo umikov so farme člankov (paper mills), ki raziskovalcem proti plačilu omogočijo soavtorstvo ničvrednih člankov, ki jih nato objavijo (pod)povprečnih revijah. Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev. Dodatna vzpodbuda je hibridni...

Slo-Tech - Osnovna valuta v znanstvenem establišmentu so znanstveni članki, ki podobno kot denar v ekonomiji opravljajo več funkcij. Po eni strani so poročila o raziskovalnem delu in zbirka znanja človeštva v sorazmerno surovi obliki, preden prečiščena pride v učbeniku, po drugi strani pa so zapis produktivnosti in kakovosti dela znanstvenikov in raziskovalcev. Razlogov, da jih želimo ohraniti za zanamce, je več, v svoji srži pa zanje velja podobno kot za knjige. A večina člankov dandanes že izide le v elektronskih revijah, zaradi česar so v večji nevarnosti, da nenadoma izginejo z obličja. To se že dogaja, ugotavljajo.

Raziskava, ki je bila objavljena v Journal of Librarianship and Scholarly Communication, je pokazala na hitro izgubljanje vsebin. Preverili so 7,4 milijona člankov, ki imajo unikatno številko DOI (digital object identifier). S tem enoličnim identifikatorjem bi moralo biti enostavno identificirati in najti članke ter ostale vsebine, ki dobijo DOI. To so tudi razna poglavja v...

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...

Reuters - Googlovi raziskovalci, tako kot v ostalih podjetjih z močnimi raziskovalnimi oddelki, objavijo nemalo znanstvenih člankov. Normalno je, da morajo iti članki pred oddajo v pregled več službam v podjetju, ki ocenijo, da se v njih ne razkriva intelektualna lastnina podjetja - tako je v vseh podjetjih. Google pa je letos ta postopek še zaostril, uvedel seznam "občutljivih tem" ter v nekaterih primerih od raziskovalcev zahteval, da razvite tehnologije ne opisujejo v negativni luči.

Po novem se morajo raziskovalci pred oddajo člankov posvetovati s pravnim oddelkom, službo za odnose z javnostmi in službo za politiko podjetja, če želijo objaviti članke na področjih analize obrazov in grimas, določevanja rase, spola ali politične usmerjenosti. Google navedb Reutersa ne komentira, zaposleni pa neuradno pravijo, da se je nov sistem začel uporabljati poleti. Potrdili so, da nov sistem dodaja še en ovinek k obstoječemu pregledu zaradi varovanja intelektualne lastnine. V praksi to predstavlja...

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Science Magazine - Septembra lani se je 16 financerjev znanosti iz 13 evropskih držav združilo v koalicijo za Plan S, kot se imenuje iniciativa za odprt dostop do znanstvenih objav. Združeni v Koalicijo S zahtevajo, da so od leta 2020 vse znanstvene objave, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, objavljene v revijah ali platformah, ki nudijo skladen prost dostop. Do tega datume je le še leto dni, podpora ideji pa raste. Trenutno jo uradno podpirajo agencije iz Avstrije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije.

Trenutno so namreč znanstvene objave v krizi. Številne najuglednejše revije so plačljive in zelo drage, saj letne naročnine stanejo tudi več sto tisoč evrov za posamezno organizacijo....

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...

Slo-Tech - Nekoliko v senci velikih bitk, ki jih RIAA, MPAA, BSA in druge cehovske organizacije lastnikov avtorskih pravic bijejo proti The Pirate Bayu in ostalim stranem, ki omogočajo nelegalno razpečevanje avtorsko zaščitenih vsebin (glasbe, filmov, programov), poteka velik boj tudi v znanstvenem svetu. Tu je razlika med legalnim in legitimnih še nekoliko večja, raziskovalci, znanstveniki in financerji pa imajo popolnoma drugačen interes kot založniki. In vmes stoji robinhoodovski Sci-Hub ali pirate bay znanstvenega sveta. Ta se je sedaj znašel v središču medijske pozornosti, kar bo trenutni status quo nagnilo v eno ali drugo stran.

Daljšo predzgodbo smo na naši strani opisovali že na dolgo in široko, zato na kratko povzemimo. V romantičnih časih, ko je...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...