Slo-Tech - Na Facebook se je v zadnjih dneh zgrnil bojkot prominentnih oglaševalcev, ti od podjetja zahtevajo, da ukrepa v zvezi s sovražnim govorom in širjenjem lažnih novic na svoji platformi. Med podjetji - nekatera so oglase odpovedala kar do konca letošnjega leta -, so denimo tudi zares pomembni oglaševalci kot so Unilever, Coca Cola, Hershey in Verizon. Delnice Facebooka so včeraj upadle za 8,3 %, Mark Zuckerberg pa je ob 7,2 milijarde ameriških dolarjev premoženja.

Morda je tudi zato včeraj najavil nekaj dodatnih ukrepov, ki naj bi pripomogli k verodostojni izvedbi novembrskih ameriških volitev. Tako bodo prepovedali oglase, ki bi zatrjevali: "da so posamezniki določene rase, vere, etnične pripadnosti, nacionalnosti, kaste, seksualne orientiranosti, spola ali imigrantskega statusa - nevarni za varnost, zdravje ali preživetje drugih državljanov." Prepoved seveda velja le za plačane oglase, horde razposajenih uporabnikov bodo lahko mirno dalje sejale vse zgoraj našteto.

Drugi ukrepi...

Slo-Tech - Facebook omogoča ciljano oglaševanje. Ker svoje uporabnike zelo dobro pozna, lahko oglaševalci pri plačilu oglasov izberejo, katerim ciljnim skupinam naj se ti oglasi prikazujejo. Še sredi tega meseca je bila ena izmed demografskih skupin psevdoznanost. Z drugimi besedami: kdor je želel oglaševati tako, da bi njegove oglase videli predvsem zagovorniki različnih teorij zarote in psevdoznanosti, je to zlahka počel. Facebook je v to skupino profiliral 78 milijonov uporabnikov. Za primerjavo: Facebook ima 2,5 milijarde rednih mesečnih uporabnikov. Facebook je šele ta teden odstranil možnosti izbire te demografske skupine. Nekoliko pred tem so odstranili možnost teorije zarote.

Druga težava pa so oglasi, ki se širijo po Facebooku. Medtem ko so navadne objave nemoderirane in se objavijo takoj po oddaji (lahko pa se seveda kasneje odstranijo, če kršijo zakonodajo), so oglasi plačani in pred objavo preverjeni. Organizacija Consumer Reports je preverila, kako dobro deluje to preverjanje,...

Slo-Tech - Google je najavil, da bodo v podjetju v bodoče omejili ciljano politično oglaševanje, torej tako, kjer so oglasi naslovljeni na uporabnike z določenimi političnimi vzgibi. Še vedno bo pa mogoče oglasna sporočila naslavljati po drugih atributih, denimo po starosti, spolu, območju bivanja ali pa glede na uporabnike, ki so si ogledali določeno vsebino.

Scott Spencer, vodja Googlovega oddelka za oglaševanje, je ob tem zapisal, da želijo s tem izboljšati zaupanje volivcev glede oglasov, ki jih ti ugledajo na njihovi oglaševalski platformi, zlasti v luči zadnjih razprav okoli političnega oglaševanja in pomena zaupanja v demokratične procese nasploh.

Prepoved bo že v tednu dni začela veljati v Veliki Britaniji, kjer imajo 12. decembra parlamentarne volitve, do konca leta v celotni EU, 6. januarja pa tudi drugod po svetu. Mimogrede, ciljanje uporabnikov po političnih preferencah je bilo v številnih državah prepovedano že doslej, denimo v veliki Britaniji, ne pa tudi v ZDA. Ukrep tako ne...

TechCrunch - Vsakokratne volitve v ZDA bodo v prihodnosti kot kaže nov mejnik v omejevanju lažnih novic in politične propagande. Facebook bo namreč znova poostril pogoje za politične oglaševalce. Ti so morali že od lanske pomladi, preden so lahko karkoli objavili, Facebooku posredovati svojo identiteto in lokacijo, oglasi pa so se arhivirali za več let. Prav tako je bilo ob oglasu objavljeno kratko obvestilo, ki je vsebovalo tudi ime oglaševalca. K novim ukrepom je vodilo prav slednje, saj so številni oglaševalci uporabili lažna imena, da bi zakrili svojo pravo identiteto.

Po novem bo organizacija, ki bo z vsebino oglasa padla v eno od desetih političnih kategorij, ki so jih oblikovali pri Facebooku, posredovati dokaz, da zares predstavlja to...

Slo-Tech - Proti hekerjem, pa od kjerkoli na svetu že delujejo, bo EU poslej lažje uvedla neposredne protiukrepe. Vlade držav članic so se namreč v petek sporazumele o novih mehanizmih boja proti informacijskemu kriminalu, kot sta denimo zamrznitev premoženja storilcev na ozemlju držav članic in prepoved vstopa na ozemlje unije. Poslej bo mogoče na take napade odreagirati nemudoma, brez zamudnega usklajevanja prioritet med posameznimi državami. Pobudo za poostritev sta vodili Velika Britanija in Nizozemska, donedavna pa ji je nasprotovala Italija.

Razlog za ukrep je povečanje informacijskih napadov v zadnjem času, tudi takih, ki ogrožajo kritično infrastrukturo, glede na čas sprejema pa verjetno tudi evropske volitve, ki se začenjajo v prihajajočem tednu. Med...

Reuters - Nekaj naslednjih tednov bodo vsi politični oglasi na Facebooku v državah članicah EU opremljeni s podatki o tem kaj oglašujejo, kdo je plačnik oglasa in koliko je zanj plačal, ter na kateri del populacije oglas cilja. Ukrep je namenjen v vzpostavitvi transparentnosti in preprečevanju zlorab v času do volitve v Evropski parlament, ki bodo potekale v mesecu maju.

Poleg tega bodo morali biti vsi oglaševalci, da bi smeli objavljati oglase povezane z evropskimi volitvami, registrirani pri volilnem organu v svoji državi. V ta namen bodo morali pred objavo predložiti potrebne dokumente in pristati na preverjanje njihove lokacije. Facebook pa bo s...

Evropska komisija - EU je izdala prvo poročilo v zvezi z lani oktobra podpisanim Kodeksom za boj proti dezinformacijam. V njem so konkretno navedeni Facebook, Twitter in Google, ki po mnenju bruseljskih uradnikov na svojih platformah še vedno ne napravijo dovolj odločnih korakov v tej smeri. Podpisniki kodeksa so se namreč zavezali, da bodo poskušali zmanjšati število lažnih uporabniških računov, predvsem pa svoja prizadevanja napravili transparentna.

Poročilo tako ugotavlja, da trojica platform ni posredovala dovolj dokazov o kakih novih orodjih oz. politikah za preganjanje dezinformacij, niti, da so v to vložili zadostno količino virov in s prizadevanji pokrili vse države članice EU. Poročilo še izraža zaskrbljenost zaradi take neodzivnosti, zlasti, ker so pred vrati majske...

Reuters - V intervjuju za agencijo Reuters je Facebookova direktorica za globalno politiko Katie Harbath napovedala vpeljavo varnostnih ukrepov, ki naj bi zagotovili transparentnost oglaševanja v politične namene na njihovi platformi. Tako bodo od prihodnjega tedna politični oglaševalci v Nigeriji - tam bodo sredi februarja potekale predsedniške volitve - lahko objavili oglas na Facebooku le, če imajo svoj sedež v tej državi. Podoben ukrep je veljal že lani maja med irskim referendumom za dekriminalizacijo splava, naslednja država, ki jo čaka vpeljava takega pravila pa je Ukrajina, kjer bodo zadnji dan marca potekale predsedniške volitve.

Še za korak dlje...

Financial Times - Kot so izvedeli pri Financial Timesu, povezava je žal plačljiva, pripravlja Evropska komisija (EK) predlog amandmajev k zakonodaji o financiranju političnih strank. Z njimi bi vpeljali ostre kazni za stranke, ki bi zlorabljale osebne podatke volivcev in si s tem pridobile kakršnokoli prednost v političnem boju.

Na amandmaje je morda treba gledati kot poskus preprečitve, da se tudi na evropskih tleh primeri afera tipa Cambridge Analytica. Spomnimo, gre za britansko podjetje, na katerega so se zgrnile obtožbe, da je v času ameriške predsedniške kampanje prodalo podatke milijonov uporabnikov Facebooka, s čimer naj bi koristili izvolitvi sedanjega predsednika Donalda Trumpa.

Po podatkih FT naj bi se za tovrstne zlorabe...

Slo-Tech - Države članice EU so se sporazumele, da mobilnega gostovanja ne bi ukinile konec tega leta, kot je lani izglasoval Evropski parlament, temveč po letu 2018, ter omilile zahteve po nevtralnosti interneta. Odbor stalnih predstavnikov je to odločitev sprejel včeraj, sedaj pa se bo Svet EU pod vodstvom predsedujoče Latvije pogajal z Evropskim parlamentom o spremembah zakonodaje na področju mobilnega gostovanja in nevtralnosti interneta.

Države članice si prizadevajo za vzpostavitev kompromisnega modela v prehodnem obdobju. Določena količina prenesenih podatkov in klicev bi bila med gostovanjem obračunana povsem enako kot v domačem omrežju, nad to mejo pa bi...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...