Phys.org - Avstralski inženirji so razvili prvi praktični senzor za dekodiranje signala, ki v optičnem vlaknu potuje po vijačnici, kar bi lahko omogočilo drastično višje hitrosti prenosa podatkov.

Da elektromagnetno valovanje pozna vrtenje okoli svoje optične osi, dobro vemo, saj tovrstno orientacijo označuje polarizacija svetlobe. Mnogo manj poznana pa je lastnost fotonov, da imajo lahko tudi vrtilno količino - se pravi, da lahko okoli optične osi krožijo in torej potujejo po vijačnici. Kljub temu, da je pojav napovedal že James Clerk Maxwell v 19. stoletju in so ga prvič opazili leta 1932, se je človek namreč šele leta 1992 naučil s takšno svetlobo rokovati. Danes se že uporablja v optičnih pincetah in mikroskopiji, dosti obljublja tudi pri opazovanju...

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

Slo-Tech - Znanstveniki na Stanfordu so pokazali, kako lahko komercialna optična vlakna uporabimo kot poceni seizmografe, ki lahko zaradi svoje razvejanosti po nekem območju zbirajo informacije, ki so redko postavljenim klasičnim seizmografom nedosegljive. Uporabili so 4,8 kilometra dolgo napeljavo optični vlaken na Stanfordu in ugotovili, da lahko z njimi učinkovito ločijo potrese od ostalih vibracij, ki jih povzročajo promet in ostale človeške dejavnosti.

Nekaj podobnega sicer naftna industrija že počne, a optična vlakna najprej fiksirajo na površino ali jih zalijejo z betonom. Le tako so lahko prepričani, da je njihovo premikanje posledica potresov. Optična vlakna za internetni promet pa...

University College London - Raziskovalci z University College London so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih z enim sprejemnikom, in sicer 1,125 Tb/s. To je 12,5 odstotka več od dosedanjega rekorda, ki je znašal okrogel terabit na sekundo. Tega rekorda ne gre zamenjevati z danskim rekordom v prenosu podatkov po več optičnih vlaknih.

Britanci so uporabili superkanal iz 15 kanalov različne valovne dolžine 8 GBd DP-256QAM, ki je imel skupno prepustnost 121,5 GHz. Povečanje hitrosti za osmino se mogoče sliši malo, a to še vedno predstavlja dodatnih 125 Gb/s, kar je precej. Komercialno se trenutno sicer uporabljajo sistemi, ki zmorejo nekaj sto gigabitov na sekundo, terabiti pa že...

Nature - Podatki se v računalništvu trenutno prenašajo na dva načina. Sorazmerno visoke hitrosti med komponentami dosegamo z bakrenimi povezavami, po katerih potujejo elektroni. To je preizkušen, delujoč in doslej tudi edini možen način, ki pa ni najhitrejši in predvsem ni varčen. Ne porabi namreč malo energije, ki se v končni fazi vedno pretvori v toploto, prav tako pa hitrosti z naraščajočo razdaljo hitro padajo. Na drugi strani imamo optične povezave med kontinenti, po katerih podatki v obliki svetlobe z minimalnimi izgubami s svetlobno hitrostjo potujejo stotine kilometrov. Raziskovalci z MIT-a, Berkeleyja in iz IBM-a so sedaj pokazali, kako lahko pristopa združimo. Z drugimi besedami: izdelali so delujoč čip, ki za komunikacijo uporablja...

Slo-Tech - V laboratoriju so prek optičnih vlaken že uspeli poslati podatke s hitrostjo več kot 26 Tb/s, z večlaserskimi sistemi pa celo hitreje kot 100 Tb/s. V realnosti so te številke seveda precej nižje, zato na primer podmorski kabli za doseganje hitrosti več terabitov na sekundo uporabljajo več vlaken s po več valovnimi dolžinami svetlobe. Kako hitro pa gredo širokopasovne povezave za uporabnike na kopnem? Britanci preizkušajo terabitne povezave.

Alcatel-Lucent in BT sta v Londonu na preizkusu dosegla prenos podatkov s hitrostjo 1,4 Tb/s po 410 kilometrov dolgi povezavi. Povezavo med BT Towerjem v Londonu in raziskovalno ustanovo Adastral Park v Ipswichu v Suffolku so sestavili iz sedmih 200-gigabitnih kanalov, po katerih so podatke prenesli v Ipswich in nazaj.

...