Slo-Tech - Pred dvajsetimi leti sta Jimmy Wales in Larry Sanger začela projekt, ki je počasi in zanesljivo spremenil svet. Postavila sta danes 15. najpopularnejšo spletno stran, ki je na voljo v 316 jezikih in jo vsak mesec obišče 1,7 milijarde ljudi. Odprta spletna enciklopedija Wikipedija je eden najuspešnejših skupnostnih projektov v zgodovini. Wikipedija je v 20 letih iz garažnega projekta zrasla v globalni fenomen, ki pa se je moral nekoliko tudi prilagoditi tudi internetu in človeški naravi.

Da Wikipedija deluje, je pravzaprav fenomen. Stotisoči v stran vlagajo svoj čas, rezultat pa ni kakofonija glasov, temveč kakovostni prispevki. Wikipedijo danes odlikujejo predvsem obširnost, saj bomo v njen našli tudi najbolj obskurne pojave, ki v klasične enciklopedije ne pridejo, in ažurnost. Pomembni dogodki dobijo svoj vnos že v nekaj minutah ali kvečjemu urah, nato pa se sproti posodablja.

Eden ključnih stebrov Wikipedije je preverljivost, saj morajo imeti vse trditve v Wikipedijinih člankih...

Financial Times - Soustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales je zagnal novo družabno omrežje, ki se bo poskusilo v boju za uporabnike pomeriti s Facebookom in Twitterjem. Vsebinski koncept je sicer podoben, gre za deljenje novic, pa zbiranje posameznikov v različnih interesnih skupinah, pomembna razlika pa je v popolni odsotnosti oglasov. Namreč, kot pravi Wales sam, je v takem primeru izključni zmagovalec nizka kakovost objavljenih vsebin. Namesto tega se bo WT:Social - podobno kot Wikipedija - financiral iz prostovoljnih prispevkov. Kot uspešne primere, kjer so ljudje za kakovostne vsebine pripravljeni tudi nekaj plačati, pa Wales navaja New York Times, Spotify in Netflix. Čeprav resnici na ljubo, plačevanje pri nobenem od njih ni prostovoljno. Naslednja razlika je ta, da Facebook in Twitter uporabljata algoritme, ki odločajo o tem, katere vsebine se nam bodo prikazale najprej, pri WT pa bo glede tega odločilen zgolj čas objave, nekoč v bodočnosti bodo morda poskusili še z gumbom "upvote", kot ga pozna...

Internet Archive - Eden večjih problemov interneta je propadanje povezav do spletnih strani, zaradi česar v starejših besedil mrgoli povezav, ki niso več aktivne, saj so bile ciljne vsebine umaknjene. Raziskave kažejo, da je "razpolovni čas" hiperpovezav zgolj dve leti - torej bo po toliko časa polovica hiperpovezav nedelujočih. Ta problem je še zlasti pereč v Wikipediji, ki zunanje vsebine uporablja kot vire. Zaradi tega Internet Archive, ki si prizadeva arhivirati čim več spleta, že več kot pet let posebej aktivno spremlja Wikipedijo. V tem času so rešili več kot 9 milijonov hiperpovezav.

Na Wikipediji se vsak teden popravi, zamenja ali doda več kot 20 milijonov novih hiperpovezav. Internet Archive že dobra tri leta uporablja pajka IABot, ki redno prečesava vse hiperpovezave,...

Slo-Tech - Hitro mineva čas in spletna enciklopedija Wikipedija, ki je spremenila način iskanja informacij, praznuje že 15 let delovanja. Jimmy Wales in Larry Sanger sta 15. januarja 2001 postavila spletno enciklopedijo, ki sta jo zaradi uporabe tehnologijoe za skupinsko urejanje wiki poimenovala kar Wikipedija. Niti slutiti nista mogla, da bo spletna stran zrasla v največjo enciklopedijo vseh časov, ki ima prispevke v več kot 280 jezikih in je prisilila Encyclopedio Britannico, da preneha izhajati v papirnati obliki. Resnici na ljubo moramo priznati, da bi se slednje bržkone zgodilo tudi brez Wikipedije, je pa ta pokazala, da so skupinski prostovoljski projekti možni in da lahko dajo izvrstne rezultate,...

Wikipedia - Tudi Wikipedija se je pridružila stranem, kot sta na primer Google in Facebook in ki izdajajo poročilo o transparentnosti. K temu jih je spodbodla nova evropska zakonodaja (oziroma njeno tolmačenje), ki od iskalnikov znotraj EU zahteva možnost odstranitve iskalnih rezultatov. Ker je nekaj odstranjenih povezav tudi na članke v Wikipediji, so se odločili, da izdajo svoje prvo poročilo o transparentnosti.

Pri tem ne gre samo za odstranitev povezav z Googlovih rezultatov iskanja, kar je bil povod za to odločitev. Vseeno pa velja omeniti, da je Google med 91.000 zahtevki prejel tudi 50 takih, ki so se nanašali na strani na Wikipediji in da jih je nekaj tudi upošteval. V Wikipediji temu nasprotujejo, zato so začeli objavljati seznam vseh...

Slo-Tech - Na današnji dan pred 10 leti, 15. januarja 2001, se je na spletu pojavila nova spletna stran. Gola in pusta od začetka se je Wikipedija sčasoma oblekla in olistala. Danes gre za eno največjih in najbolj znanih spletnih strani na internetu in najpogosteje uporabljano spletno enciklopedijo. Ima 17 milijonov člankov v 276 jezikih, čeprav je v nekaj jezikih člankov res samo za vzorec.

Angleška verzija ima več kot tri milijone in pol člankov, sledijo pa ji nemška (1,2 milijona), francoska (1,1 milijona), poljska (766 tisoč), italijanska (763 tisoč), japonska (727 tisoč), španska (701 tisoč), portugalska (667 tisoč), nizozemska (665 tisoč) in ruska (649 tisoč) inačica, ki tvorijo tako...

Slo-Tech - Na univerzah po svetu Wikipedije ne štejejo kot kredibilen vir, ker lahko podatke po njej premetava vsakdo (čeravno je zelo uporabna za pregled znanja in zbirka koristnih povezav do primarnih virov), a malo katera ponudi uporabno alternativo. Na Stanfordu je filozof Larry Sanger, ki je dolgo časa sodeloval pri Wikipediji, začel urejati spletno enciklopedijo, ki jo imenujejo avtoritativna. Prispevke vanjo pišejo akademiki, vsak članek pa je pregledan pred objavo na spletu. Sicer je Stanford Encyclopedia of Philosophy, kot se imenuje, kakor Wikipedija brezplačna, a ni odprta za urejanje. Tako lahko tej enciklopediji verjamemo in jo tudi citiramo v svojih delih brez slabe vesti.

Poudariti velja, da stanfordovska verzija ne opravlja iste...

Heise - Ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedije Jimmy Wales je dejal, da je po njegovem mnenju nemška različica Wikipedije točnejša od angleške. Ali v njegovih besedah, "da ima višjo kakovost". Pojasnil je, da imajo tovrstni spletni projekti težave z zagotavljanjem točnosti informacij, zaradi česar želi k sodelovanju vzpodbuditi več akademikov. Zakaj točno je nemška verzija boljša, ni pojasnil, lahko pa sklepamo, da je nemščina le bolj eksotičen jezik od angleščine, tako da po njej ne more packati poldruga milijarda ljudi, marveč le slabih 200 milijonov, od katerih jih je polovica pedantnih Nemcev.

Nemška Wikipedija je s približnom milijonom člankov na drugem mestu za angleško po obsegu (2,8 milijona), skupno pa je v Wikipediji že 250 različnih jezikov - res, v nakaterih je zgolj tuintam kakšen članek. Za primerjavo, slovenska ima 74 tisoč prispevkov. Na re:publici je Wales odgovarjal tudi na očitke blogerjev, da velika podjetja prirejajo članke v svojo korist. Dejal je, da imajo...

Yahoo News - Jimmy Wales, ustanovitelj največje proste spletne enciklopedija Wikipedija, je v ponedeljek dejal, da razmišlja o papirnati izdaji Wikipedije. Za zdaj je dosegljiva le prek interneta, kar je po njegovem mnenju ovira za dosego cilja proste dostopnosti znanja po celem svetu, ne le tistem koščku s hitrimi internetnimi povezavimi. Tako lahko od sredine prihodnjega leta dalje pričakujemo prvo tiskano izdajo Wikipedije, prav tako pa tudi verzije na CD-jih in DVD-jih, namenjene deželam v razvoju.

Wales je razmišljal tudi o spletnem vandalizmu, težavi, ki prizadene vse spletne strani, kjer uporabniki lahko prosto spreminjajo ali dodajajo vsebine. Kritični članki v Wikipediji so predvsem tisti, ki obravnavajo aktualno problematiko ali kontroverzne teme, naprimer iraško ali vietnamsko vojno, religijo itn. ( Primer vandalizma v članku o vietnamski vojni.) Takšne izpade sicer skrbniki relativno hitro popravijo, a so kljub temu moteči. Jimmy Wales je dejal, da Wikipedija razvija novo...