Slo-Tech - Da je na Mesecu voda, ni novost, saj je NASA že pred dobrim desetletjem ugotovila, da je v osojnih delih kraterjev blizu polov led. A to so bila temna, soncu odmaknjena področja, kjer je vladal hlad. V najnovejši številki Nature Astronomy pa NASA poroča, da so sledove vode odkrili tudi na osvetljenih delih Meseca.

SOFIA (Stratospheric Observatory for Infrared Astronomy), torej leteči observatorij na Boeingu 747SP, je potrdil, da je na osvetljeni površini Meseca voda. Običajno gleda daleč v vesolje, to pot pa so ga usmerili proti Mesecu. Molekule vode je zaznal v kraterju Clavius, ki je eden največjih kraterjev in je viden z Zemlje, predvsem pa vanj pada sončna svetloba. Da je tam vodik, je bilo že jasno, a niso vedeli, ali je vezan v vodo ali v bližnjega sorodnika, tj. hidroksilni radikal (OH). Novi rezultati potrjujejo, da gre za vodo, ki je prisotna v koncentracijah od 100 do 412 ppm. To je zelo malo, saj je v Sahari stokrat več vode, so pojasnili.

SOFIA je na višini okrog...

Sky and Telescope - Komet je 30. avgusta skozi doma izdelan teleskop prvi opazil amaterski ukrajinski astronom Genadij Borisov, gre pa za drugi nam znani objekt, ki nas je obiskal onkraj meja našega osončja. Prvi je bil Oumuamua, kak kilometer dolg in največ 167 metrov širok asteroid, ki pa smo ga leta 2017 zapazili šele, ko je že obšel Sonce, skratka tik pred odhodom nazaj v neznano. C/2019 Q4 je še v fazi približevanja, najbližjo točko Soncu naj bi dosegel 10. decembra, zato se znanstvenikom ponuja imenitna priložnost, da ga podrobneje proučijo. Komet je najprej dobil interno ime gb00234, včeraj pa so ga uradno preimenovali v C/2019 Q4 (Borisov).

Ne, nevarnosti, da bi komet trčil z Zemljo, ni. Po prvih ugotovitvah - te po samo 12. dneh...

NASA - Po našem Osončju leti na milijone večjih in manjših kosov vesoljskega prahu, a kamen, ki ga je NASA odkrila s teleskopom Pan-STARRS 1 na Havajih, si zasluži posebno omembo. Približno štiristo metrov velik predmet z oznako A/2017 U1 je prvo opaženo vesoljsko telo, ki je v Osončje priletelo iz medzvezdnega prostora in se bo tja tudi vrnilo. Ostali kometi se načeloma vračajo, čeprav imajo lahko zelo dolge obhodne čase. Odkriti predmet, ki je od drugod, seveda ni nič pretresljivega, je pa prvikrat, da smo tak objekt dejansko opazili. Doslej smo le vedeli, da verjetno obstajajo bežni obiskovalci našega Osončja, ki po enem krogu mimo Sonca odletijo tja, od koder so prispeli.

Paul Chodas, vodja Centra za opazovanje bližnjih objektov pri Jet Propulsion Laboratory v...

Slo-Tech - Robot Philae, ki je predlanskega novembra kot prva človeška stvaritev pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko, je odpisan. Po dolgi tišini so v nemški centrali DLR v Kölnu sprejeli odločitev, da mu ne bodo več pošiljali ukazov. Komet se namreč vse od lanskega avgusta oddaljuje od Sonca, zato je čedalje manj verjetno, da bi na sončne celice na Philae padlo dovolj svetlobe, da bi se še oglasil, je povedal vodja projekta Stephan Ulamec. Predvidevajo, da je na njih tako ali tako toliko prahu, da mu niti to ne bi pomagalo. Philae je umrl, matična sonda Rosetta pa bo kmalu sledila njegovi usodi.

Kljub nekaj težavam je misija Rosetta velik uspeh. Po več kot desetih letih potovanja se je sonda utirila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, potem pa je 12....

Science Magazine - Raziskovalci si še vedno belijo glavo z vprašanjem, kako to da je na Zemlji toliko vode oziroma od kod se je vzela. V meglici, iz katere so se oblikovali Sonce in planeti Osončja, je bilo vode sicer veliko, a Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja. Pričakovali bi, da bo v zgodnjem stadiju nastajanja planeta Sonce vso vodno paro odpihnilo in Zemlja bi morala biti suha, pa ni. To pojasnjujeta dve teoriji - bodisi je Zemlja nekako obdržala prvotno vodo bodisi so kasneje suh planet namočili asteroidi ali kometi, ki so nanj zanesli vodo. Bistveno vprašanje pa je, katera izmed njiju je pravilna. Nove raziskave vprašanje spet zapletajo.

V prid prvi teoriji govorijo odkriti veliki podzemeljski rezervoarji vode. Raziskave so pokazale, da bi se voda v nekatere kamnine...

Slo-Tech - Komet Čurjumov-Gerasimenko, na katerem je lani pristal modul Philae, v orbito okrog njega pa se je utirilo plovilo Rosetta, je včeraj dosegel prisončje (perihelij), kakor imenujemo točko v njegovi orbiti, ki je najbližja Soncu. Ob približanju Soncu se kometi prebudijo, saj začne led intenzivno izparevati, visoka temperatura pa lahko tudi neposredno poškoduje sonde. Za zdaj kaže, da sta Rosetta in Philae uspešno preživeli perihelij. Čurjumov-Gerasimenko sedaj leti proč od sonca v svoji eliptični orbiti. Perihelij je bil na razdalji 1,2 astronomske enote (1 astronomska enota je povprečna oddaljenost Zemlje od sonca, torej 150 milijonov kilometrov), afelij pa na razdalji 5,7 astronomske enote, kamor bo komet prispel čez tri leta. Obhodni čas znaša 6 let in 5 mesecev.

Ker komet nima atmosfere, se zamrznjeni led hitro spreminja v paro že pri sorazmerno...

ESA - Znanstveniki pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) so optimistični, da bo do avgusta, ko se bo komet Čurjumov-Gerasimenko približeval Soncu, čedalje več priložnosti za čedalje daljšo komunikacijo z robotom Philae, ki je lani pristal na njem. Ta je novembra ob pristanku malo zgrešil predvideno cono in odbil pod klif, kar mu zelo omejuje sončno svetlobo. Zakaj niso uporabili RTG-jev, je drugo vprašanje, o katerem smo že pisali. Zato je Philae deloval 60 ur na baterijski pogon, potem pa mrknil - do tega vikenda.

Po sobotni 85-sekundni komunikaciji je tudi v nedeljo stopil v stik s plovilom Rosetta v orbiti okrog kometa. To znanstvenike navdaja z velikim optimizmom. Philae za oddajanje podatkov potrebuje vsaj 19 W energije; ob sončnem vzhodu na kometu mu jo...

Science Magazine - V reviji Science so raziskovalci Evropske vesoljske agencije (ESA) objavili rezultate raziskav izotopskega razmerja v vodi, ki ga je Rosetta izmerila na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Rezultati so pomembni, ker z njimi iščejo odgovor na vprašanje, ali so vodo na Zemljo prinesli kometi ali ne. Za zdaj se zdi čedalje verjetneje, da je niso.

Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja, zaradi česar je ob kmalu po nastanku najverjetneje izgubila vso vodo in ostale spojine z nizkim vreliščem. Ker danes večino Zemljinega površja prekriva voda, se postavlja vprašanje, od kod neki se je vzela. Poleg teorije o kemični adsorpciji vode globoko v kamnine, kjer je preživela vročo mladost, je med znanstveniki najbolj sprejeta teorija o vesoljskih telesih,...

Slo-Tech - Zgodovinski dan za raziskovanje vesolja je uspel, saj je robot Philae pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Brez zapletov vendarle ni šlo in Evropska vesoljska agencija (ESA) nekaj časa sploh ni bila prepričana, da je Philae res pristal. Šlo je za zapleten in tvegan manever, ker je Philae trenutno pol svetlobne ure od...

Slo-Tech - Začenja se najrazburljivejši del misije Rosetta, ki traja že deset let. Vesoljsko plovilo, ki se je odpravilo na dolgo pot med plinaste velikane v Osončju in vmes za skoraj tri leta načrtovano zaspalo, je v orbiti okrog kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se pripravlja na pristanek! Utirjenje v orbito proti Soncu hitečega kometa minuli mesec je bil velik podvig, pristanek robota Philae na kometu pa bo premieren in izjemen dosežek.

Evropska vesoljska agencija, ki vodi misijo in nadzoruje plovilo, je temeljito pregledala komet in našla mesto, kamor bo Philae poskusil pristati. To ni bila...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...