Slo-Tech - Britanski raziskovalci so naleteli na doslej še neznane vrste človeških imunskih celic, ki v in vitro okoljih učinkovito napadajo ter uničujejo različne vrste rakavih celic. Toda mehanizem njihovega delovanja nam zaenkrat ostaja neznan, zato še ni jasno, ali jih bo mogoče kmalu uporabiti za zdravljenje.

Krepitev in usmerjanje človekovega imunskega sistema, da se lahko sam loti malignih tvorb, je najnovejša praksa v boju proti raku in je poskrbela tudi za predlansko Nobelovo nagrado v medicini. Postopki vključujejo gensko modificiranje limfocitov tipa T, da so sposobni prepoznati rakave celice in se nadnje usmeriti. Toda sodeč po presenetljivem odkritju znanstvenikov z Univerze v Cardiffu imamo ljudje že po naravi v sebi imunske celice, ki prepoznajo in uničujejo tumorje - in to takšne zelo različnih vrst. Uspeh je objavljen v Nature Immunology.

Raziskovalci so pričeli z obravnavanjem odziva limfocitov na prisotnost rakavih celic - tako, da so opazovali njihovo množenje, kar...

Nobelove nagrade - Začel se je oktober, ko na Švedskem razglasijo prejemnike letošnjih Nobelovih nagrad. Letošnjo nagrado za medicino ali fiziologijo bosta prejela ameriški imunolog James P. Allison in japonski imunolog Tasuku Honjo, ki sta odkrila terapijo zdravljenja raka z negativno imunoregulacijo. Allison se je rodil v Teksasu in doktoriral na univerzi v Austinu. Večji del svoje raziskovalne poti je opravil na Berkeleyu, povezan pa je bil tudi s številnimi drugimi inštituti. Honjo se je rodil v Kjotu, kjer je tudi doktoriral. Krajši čas je raziskoval v ZDA,...

Reuters - Evropska agencija za zdravila (EMA) se je odločila obrniti ploščo in začeti z novo politiko odprtosti, po kateri bodo celoti objavili klinične študije za že odobrena zdravila (milijone in milijone listov papirovja), z namenom neodvisne recenzije.

Poteza sledi predlanski sodbi evropskega varuha človekovih pravic, v kateri je slednji odločil, da je skrivanje zadevnih podatkov v imenu poslovne skrivnosti nezakonito, ne glede na to, da so za študije plačali proizvajalci zdravil, ter da so študije obvezen predpogoj za pridobitev dovoljenja za prodajo. Sam postopek pred ombudsmanom se je sicer začel na pritožbo več nevladnih organizacij, predvsem kot odziv na spodrsljaja z odobritvijo Merckovega...

Nature - IBM in singapurski Inštitut za bioinženiring in nanotehnologijo sta razvila nov pristop za boj proti bakterijskim in glivičnim okužbam, ki uporablja znanje in tehnologijo iz proizvodnje čipov. O dosežku poročajo v članku Biodegradable nanostructures with selective lysis of microbial membranes v najnovejši številki ugledne revije Nature Chemistry. Če bo postopek uspešen v klinični rabi, predstavlja nov način spopadanja s trdovratnimi okužbami, kot so MRSA (na meticilin odporen stafilokok) in razne glive.

Pripravili so novo vrsto sintetičnih biorazgradljivih nanodelcev, ki se v delujoče oblike sestavijo šele v telesu. Oblika je odvisna od natančne proizvodnje nanodelcev, ki se proizvajajo v enaki čistoči kot material za čipe, in je prilagojena...

Slo-Tech - O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica...

Slo-Tech - V reviji Radiology je bil pred kratkim objavljen članek o novih načinih zgodnjega odkrivanja raka dojke pri ženskah z gostim prsnim tkivom (Dedicated dual-head gamma imaging for breast cancer screening in women with mammographically dense breasts). Nova tehnika omogoča odkrivanje trikrat več tumorjev, poleg tega pa omogoča odkrivanje bistveno manjših tumorjev, kot jih zaznajo obstoječe presejalne metode. Zgodnje odkrivanje raka je zelo pomembno, saj omogoča bistveno boljše preživetje pacientk.

Glavna avtorica Deborah Rhodes je o raziskavi nove tehnike poimenovane mollecual breast imaging (MBI), zlasti poiskusom onemogočanja objave znanstvenega članka z rezultati raziskave, spregovorila tudi na TED Women (video, prav tako je na TED blogu objavljen tudi

Slo-Tech - Kot poročajo na Cancer Research UK, je skupina raziskovalcev pod vodstvom Petra Rothwella iz University of Oxford, v reviji The Lancet objavila rezultate študije, ki kaže, da jemanje acetilsalicilne kisline (Aspirina) lahko pomaga zmanjšati smrtnost za rakom.

V članku z naslovom Effect of daily aspirin on long-term risk of death due to cancer: analysis of individual patient data from randomised trials so avtorji analizirali osem različnih kliničnih študij, kjer so prostovoljci jemali Aspirin vsaj pet let. V analizo je bilo vključenih preko 25.570 pacientov, raziskovalci pa so gledali koliko oseb je umrlo za rakom.

Rezultati kažejo, da jemanje 75 miligramov Aspirina vsaj 5 let zmanjša verjetnost za umrljivost za rakom v povprečju za 20%. Hkrati so ugotovili tudi, da se umrljivost s še daljšim časom jemanja aspirina še dodatno zmanjšuje (v primeru jemanja Aspirina več kot 5 let, se je umrljivost zmanjšala v povprečju za 34%).

Poleg tega se pozitivni učinek aspirina povečuje s...

Slo-Tech - Kot poročajo na britanski spletni strani CancerResearch, so britanski znanstveniki razvili nov test raka prostate, ki je bistveno bolj natančen kot obstoječi krvni PSA test ter zmanjšuje potrebo po nepotrebnih (in bolečih) biopsijah.

Težava z obstoječim PSA testom je v tem, da ni dovolj zanesljiv, saj nivo PSA antigena ne poraste samo v primeru raka prostate, pač pa tudi v primeru povečane prostate ali pod vplivom hormonskih sprememb. Poleg tega v nekaterih primerih bolniki z rakom prostate nimajo povečanega PSA antigena. Zato PSA test zgolj kaže na verjetnost raka na prostati, za dokočno diagnozo pa je potrebna še ultrazvočna preiskava in biopsija.

Raziskovalci iz Cambridge Research Institute ter Institute of Cancer...

Slo-Tech - Kot poročajo na ruski televiziji RT, naj bi profesor Vladimir Skulačev z Moskovske državne univerze odkril antioksidant, za katerega upajo, da bi lahko zaustavil staranje celic. Nekateri internetni mediji govorijo celo o tem, da naj bi uživanje te snovi omogočalo drastično podaljšanje človeškega življenja, kar je veliko pretiravanje. Kljub temu je odkritje obetavno.

Vsekakor gre za uglednega znanstvenika mednarodnega slovesa, čigar trditve podpira tudi Nobelov nagrajenec Günter Blobel, a kot kaže so ideje o drastičnem podaljšanju življenja neutemeljene. Kot navajajo na blogu Inhuman Experiment, naj bi Skulačev sintetiziral antioksidant, ki deluje v celičnih mitohondrijih na superoksidne anione in radikale, ki nastanejo, ko se na...

Delo - Kronično srčno popuščanje je bolezen, kjer bolniki trpijo zaradi slabše zmožnosti srca za črpanje krvi po telesu. Bolezen prizadene do 3 odstotke prebivalstva, predstavlja pa kar 10% bolnišničnega zdravljenja. Bolezen prizadne predvsem starejše ljudi, po nekaterih ocenah ima to obolenje kar 10 odstotkov starejših od 70 let. Prognoza bolezni je razmeroma slaba, saj polovica bolnikov umre v štirih letih.

To pa se utegne spremeniti. Raziskovalci Michael Böhm, Karl Swedberg, Michel Komajda, Jeffrey S. Borer, Ian Ford, Ariane Dubost-Brama in drugi so namreč pred kratkim predstavili rezultate klinične študije protiishemične zdravilne učinkovine ivabradin (pri nas je dostopna v registriranem zdravilu Procoralan), ki ugotavlja, da ivabradin kot dodatek k standardnemu zdravljenju pomembno zmanjša smrtnost pacientov. Prav tako je pri pacientih, ki jemljejo to učinkovino manj potreb po bolnišničnem zdravljenju.

V študiji so 3264 pacientom dajali placebo, 3241 pa ivabradin, rezultati pa so...

Slo-Tech - Kot poročajo na Physorg, je skupina raziskovalcev z MIT pričela s preizkušanjem novega postopka ciljane imunoterapije proti raku. Gre za postopek imunocelične terapije, v katerem pacientu najprej odvzamejo nekaj imunskih celic (limfocitov T), jih spremenijo tako, da pričnejo napadati tumor, nato pa jih pacientu vbrizgajo nazaj v telo. Na ta način dosežejo, da se potem telo "sámo" učinkovito bojuje proti raku.

Do sedaj je bila težava v tem, da so morali pacienti v postopku tovrstne imunoterapije dobivati zdravila (najpogosteje interlevkine), ki so spodbujala nastanek teh limfocitov, vendar pa so imela hude stranske učinke - med drugim tudi odpoved srca in ledvic.

Sedaj pa so raziskovalci razvili posebne "nanotorbice", ki vsebujejo interlevkina IL-15 in IL-21, te nanodelce pa so nato "pripeli" na limfocite T, ki so jih nato vbrizgali v miši s tumorji na pljučih in v kostnem mozgu.

Rezultati poskusa, ki ga opisujejo v Nature Medicine so spodbudni, saj so se "nanotorbice" po tem, ko...

Slo-Tech - V British Journal of Cancer je bil pred kratkim objavljen članek z naslovom Detection of lung, breast, colorectal, and prostate cancers from exhaled breath using a single array of nanosensors.

Kot je bilo namreč že predhodno znano, različne vrste raka oddajajo različne "vonje" oz. hlapne organske spojine. Izraelski raziskovalci Peng, Hakim, Broza1, Billan, Abdah-Bortnyak, Kuten, Tisch in Haick pa so sedaj razvili posebne nanosenzorje, s pomočjo katerih je mogoče v izdihani sapi pacienta zaznati ustrezne hlapne...

ScienceDaily - Raziskovalci z Washington University School of Medicine v St. Louisu poročajo o odkritju nove metode za spopadanje z rakastimi celicami. S poizkusi na miših so ugotovili, da vbrizganje čebeljega strupa melitina, ki je razlog za neprijetne občutke pri piku čebel, zavre rast tumorjev ali jih celo skrči. Melitin je namreč majhen peptid, ki se močno veže na celične membrane, kjer tvori pore, ki razbijejo celice in jih tako učinkovito pokončajo. V zadostnih koncentracijah uničuje prav vse celice, hkrati pa zaradi svojega mehanizma rakastim celicam onemogoča tvorbo efektivnega obrambnega mehanizma, na katere sčasoma naletijo drugi agensi.

Eksperiment so izvedli na dveh skupinah miši. Prvo so okužili z rakom dojk, drugo pa z melanomom. Po dodatku več injekcij z melitinom in nanodelci se je rast prvega tumorja upočasnila, drugi pa se je začel krčiti. Glavni izziv je dostava strupa prav v rakaste celice. Za to so uporabili tako imenovane nanočebele. Nanodelci, ki so nosili melitin, so se...

Slo-Tech -

V soboto, 6. maja 2006 bo na Institutu Jožef Stefan in na Fakulteti za matematiko in fiziko potekalo srednješolsko tekmovanje IJS v znanju računalništva. Tekmovanje bo v treh težavnostnih skupinah. V prvih dveh skupinah tekmovalci rešujejo naloge na papir, poudarek pa je na snovanju postopka, ki pravilno reši problem, ne pa toliko na sintaktični pravilnosti. Zato zadošča že poznavanje osnov kakšnega od znanih programskih jezikov. Tretja skupina je težja in rešuje naloge na računalnikih, rešitve pa komisija preverja sproti na svojem ocenjevalnem računalniku.

Za več informacij in prijave si oglejte spletno stran tekmovanja: rtk.ijs.si. Tam so na voljo tudi rešene naloge s prejšnjih srednješolskih računalniških tekmovanj.

Organizirali bomo tudi tekmovanje programov -- mačk in miši. Mačka in miš se lovita po kvadratni igralni površini; mačkin cilj je ujeti miš, cilj miši pa je, da določeno število korakov ostane živa. Vsak tekmovalec napiše podprogram, ki krmili mačko, in podprogram,...

Wired News - Kot poroča Wired News, so raziskovalci University of California iz Los Angelesa razvili postopek genske terapije, s katerim so modificirani virus HIV "prepričali", da napada in uničuje rakaste celice.

Postopek so uspešno preiskusili na živi miši, pravijo pa, da bodo s kliničnim testiranjem na ljudeh še počakali, saj ne želijo, da bi se ponovila zgodba iz leta 1999, ko je 18-letni pacient, ki se je udeležil podobne genske terapije na University of Pennsylvania umrl.

Ars Technica - Sicer zveni zelo publicistično, samo v sedanjem zdravstu raziskovalec ne bo uspel pri javnosti, ne glede na to, kakšno pomembno odkritje bo objavil, razen če bo odkril postopek, ki bo pomagal pri terapiji ali diagnostiki rakavih obolenj. Kakorkoli, sledeča novica ne spada v omenjeno skupino.

Kdor je poslušal vsaj osnove nastanka rakave bolezni ali se o tem kako drugače pozanimal, ve, da je za nastanek "raka" ključna sprememba določenega dela genskega zapisa. Na srečo je velika večina teh spremenjenih zaporedij nukleotidov že znana, tako da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo postopek postal laboratorijsko uporaben. Tako sama tehnika, ki so jo razvili v Weizmannovem inštutu v Izraelu temelji na vezavi komplementarne enovijačne DNA, ki ob ligaciji na "DNA računalnik" inducira restriktazo Fok1. Odcepi se del DNA, ki po translaciji in transkripciji kaže protitumorno delovanje. Če bo vezave prvega liganda ne pride, reakcija ne poteče.

Seveda je še nemogoče govoriti o praktični...