Arhiv novic @ Slo-Tech

Nature - V zadnji številki revije Nature je objavljen članek, v katerem avtorji utemeljujejo, da je proton v resnici nekoliko manjši od mere, ki smo ji slepo verjeli dolgo časa. Razlika je minimalna, porekli boste infinitezimalno majhna, in znaša 3 10^-17 m, a ne nepomembna. Ingo Sick z Univerze v Baslu pravi, da gre za "pomembno neskladje", ki poskuša nove podatke povezati s štirimi desetletji predhodnih meritev, in dodaja, "da je nekaj nekje resnično močno narobe".

Protoni so med najpogostejšimi fizikalnimi delci, saj ima čisto vsak atom vsaj enega v svojem jedru, a njihova notranja zgradba še ni popolnoma pojasnjena. Vemo, da niso osnovni delci, saj sestojijo iz dveh kvarkov gor in enega kvarka dol, zato imajo celokupni naboj +1 in spin 1/2.

Protona ne moremo enostavno pogledati, saj je valovna dolžina svetlobe večja od dimenzij protona. Zaradi tega njihovo velikost zelo natančno merimo prek interakcije z elektroni. Ti namreč lahko zasedajo le točno določene orbite okrog protonov, saj je njihov spekter dovoljenih energij zvezno omejen. Najnovejše ocene postavljajo polmer protona na 0,8768 fm (8,768 10^-16 m) - nova velikost se torej razlikuje od stare vrednosti za debele tri odstotke.

Znanstveniki so se do novih ocen prebili z uporabo muonov. To so elementarni delci, ki pa so od elektronov 200-krat težji, zato so njihove orbite občutljivejše od polmera protonov. Tri odstotke je tako veliko neujemanje, da so v meritvah leta 2003 in 2007 rezultat enostavno zavrgli, saj so menili, da je laserski sistem za merjenje sistema proton-muon pokvarjen. Kaj točno to pomeni, še ni znano.

Ve se, da nekaj v moderni fiziki manjka. Bodisi neki neodkriti delci spreminjajo interakcijo protonov z muoni bodisi so protoni resnično manjši. Prva naloga znanstvenikov bo preučiti vse izračune in pogledati, ali so kje storili kakšno napako ali pa katera izmed aproksimacij v kvantnih izračunih ni utemeljena.

Slashdot - CERN je še vedno na (celo)letnem remontu, medtem pa na drugi strani Atlantika v Fermilabu pospešeno delajo. Odkrili so še en čuden delec, in sicer barion Ω_b. Ta dvojno čuden delec, ki sestoji iz dveh kvarkov čudnost in enega kvarka dno (s,s,b), je eksotični sorodnik protona (ta sestoji iz dveh kvarkov gor in enega dol) in ima šestkrat večjo maso. Njegovo odkritje in umestitev na "peridoni sistem barionov" sta pomembni, ker krepita zaupanje fizikov v razlago snovi, ki jo nudi standardni model. Hkrati pa se rezultati tega eksperimenta ne skladajo z leta 2008 objavljenimi podatki preizkusa DZero.

V trkalniku delcev Tevatron so zaleteli skupaj več kot 1000 bilijonov protonov in antiprotonov, našteli pa so 16 primerov, ko so nastali delci nosili za barione Ω_b značilen podpis. Ta v svojem življenju prepotuje delček milimetra, nato pa v bilijoninki sekunde razpade v lažje delce (točen razpolovni čas je 1,13+0,53-0,40 bilijoninke sekunde). Njegova masa je približno 6000 MeV/c². Klik!

Slashdot - Fermilab je včeraj še nekoliko skrčil habitat, kjer bi utegnil tičati izmuzljivi Higgsov bozon. Na podlagi prejšnjih eksperimentov so v Fermilabu ocenili, da mora njegova masa ležati v intervalu 114 and 185 GeV/c². Združeni izsledki iz preizkusov CDF in DZero v Tevatronu pa sedaj kažejo, da s 95-odstotno gotovostjo Higgsov bozon ne more imeti mase med 160 in 170 GeV/c². Z 90-odstotnim intervalom zaupanja pa njegova masa ne leži med 157 in 185 GeV/c². Prav iskanju tega misterioznega delca je namenjen tudi CERN-ov LHC, ki pa je trenutno v popravilu, tako da bomo morali, če ga Američani ne bodo odkrili prej, počakati še vsaj do konca leta, ko bodo v Ženevi zagnali svoj trkalnik. Če pa Higgsovega bozona ne bomo odkrili, se bo potrebno ozreti za novimi teorijami, ki bodo pojasnile maso nekaterih elementarnih delcev.

AppleInsider - Bralci spletne strani Mac Observer so s pridnim zbiranjem številk IMEI na iPhonih prišli do ugotovitve, da je Apple tri mesece pred koncem leta presegel začrtano mejo 10 milijonov prodanih iPhonov. 15-mestna številka IMEI namreč med drugim sestoji iz dveh 6-mestnih številk, iz katerih je moč ugotoviti število izdelanih iPhonov. Samo v zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki ustreza tretjemu koledarskemu, naj bi bilo tako prodanih med 7 in 7,5 milijona kosov, kar je 80% več od predvidenih štirih milijonov. NPD pa dodaja, da je iPhone 3G za Motorolo RAZR V3 drugi najbolje prodajani mobilni telefon v ZDA in najbolje prodajan pametni telefon med junijem in avgustom.

New Scientist - Takoimenovanemu Standardnemu modelu, ki opisuje družbo nekaj čez 1000 delcev, ni kaj dosti očitati. Vse nekako deluje tako, kot predvideno. Razen da Peter Higgs še ni dobil Nobelove nagrade za svojo domnevo o Higgsovem bozonu, ki bi nekako zaokrožil ta model z odgovorom na vprašanje - od kod masa? Ko so se pred leti v CERNU trudili odkriti ta delec, jim ni uspelo. Tudi v ZDA jim ne gre. Vsaj do 2009 jim baje ne bo ratalo potrditi ali ovreči Standardnega modela. Mogoče zna biti še zanimivo in ta znanost še ni dokončana. Link.

InfoWorld -

Da AMD z Opteroni misli smrtno resno, je bilo jasno takoj ob njihovi predstavitvi. Vprašanje je bilo le, ali bodo procesorje v svojih rešitvah uporabili tudi veliki sestavljalci računalniških sistemov. Kot kaže, bodo.

IBM je v torek že razkril, da bodo to jesen v prodajo poslali svoj clusterski sistem, ki bo temeljil na Opteronih. Demonstracijski model, ki so ga prikazali, sestoji iz dveh 1,8 GHz AMD 244 procesorjev. IBM je še poudaril, da bo jeseni na voljo veliko modelov z različno močnimi procesorji in z različno "dodatno" opremo. O ceni še niso želeli govoriti, dejali so le, da bo primerljiva s cenami modelov z Itaniumi. Več o tem.

Slashdot - Dolgo časa -- desetletja -- se je nekako predpostavljalo, da so nevtroni in protoni -- sestavljeni iz po treh kvarkov -- okrogli, sferični.

Toda po najnovejših raziskavah to niso kroglice, pač pa elipsoidom podobne žogice. Link.