Guardian - Na oxfordskem Nuffield Collegeu so izvedli raziskavo o korelaciji obšolskih dejavnosti s poznejšim kariernim uspehom in ugotovili, da branje v mladosti napoveduje uspešno kariero, igranje računalniških iger pa zmanjšuje verjetnost za obiskovanje univerze. Vzorec je obsegal 17.000 ljudi, rojenih v letu 1970.

Branje je imelo zelo visoko korelacijo s poznejšim uspehom v službi. Za dekleta, ki so veliko brala pri 16 letih, je bila 39-odstotna možnost, da bodo dobila dobro službo, in le 25-odstotna za tista, ki niso rada brala. Pri fantih je za knjižne molje 58-odstotna možnost, da bodo imeli dobro službo, in 48-odstotna možnost, če niso radi...

Intel - Intel je napovedal, da bo v prihodnjih petih letih vložil skupno 100 milijonov dolarjev v različne raziskovalne programe ameriških univerz, kjer bodo ustanovljeni tako imenovani Intelovi znanstveno-raziskovalni centri. Prvega bodo odprli na Univerzi Stanford in bo namenjen raziskavam vizualnega računanja naslednje generacije (next generation visual computing), v njem pa bodo sodelovali raziskovalci še s sedmih univerz.

V Intelu pojasnjujejo, da bodo novi centri prinesli nov model sodelovanja univerz in industrije. V celoti jih bo financiral Intel, vodili pa jih bodo skupaj Intel in univerze. Na ta način želi Intel doseči, da bo večji del sredstev namenjen neposredno za raziskave,...

CNet - Intel je včeraj zvečer pokazal nov dizajn procesorjev, ki vključuje 48-jedrne procesorje. Zadevščina s kodnim imenom Bangalore se za zdaj uradno imenuje Single-chip Cloud Computer (SCC) in je naslednik projekta Tera-scale iz let 2006 in 2007, ko so razmišljali, kako na eno rezino stlačiti 80 jeder. SCC je precej bolj domišljen in združljiv z naborom ukazov x86. Posamezno jedro ni najbolj zmogljiv primerek na svetu, je pa skupek še vedno pošastno zmožen. Gre za spoj 24 dvojedrnih modulov,...

CNet - Glavna novica na spletu te dni je Intelova napoved, da kani kupiti podjetje Wind River. Slednji se ukvarja z razvojem programske opreme za tako imenovane embedded naprave. Za podjetje bodo odšteli 11,50 dolarja za delnico, kar je njihov tečaj včeraj izstrelilo navzgor za skoraj 50 odstotkov. Skupno bo tako Intel odštel 884 milijonov dolarjev gotovini za Wind River, ki je imel lani 360 milijonov dolarjev dohodkov in ima več kot 1600 zaposlenih. Uradno naj bi se postopek končal še letos poleti, ko bo Intel dobil tudi uradne blagoslove vseh državnih inštitucij za varovanje konkurence.

Za nakup se je Intel odločil, ker je Wind River glavni proizvajalec programske opreme za embedded naprave, s čimer bo Intel še okrepil svojo...

bit-tech.net - Na pred kratkim predstavljenim grafičnem inštitutu, ki ga podpirata Intel in Univerza Saarland, je Justin Rattner, tehnični direktor Intela, pokazal prve slike jedra Larrabee. S slike sodeč dotično jedro sestavlja 32 manjših jeder (posebnost arhitekture Larrabeeja), 32 vektorskih procesnih enot in osem teksturnih kvadrantov. Po besedah bit-techa je še nekaj nedefiniranih predelov, za katere pa Intel ne želi razkriti več informacij. Po kontaktiranju so dejali le, da to ni nujno končna različica jedra Larrabee, ki je trenutno v delu v njihovih laboratorijih, projekt pa je popolnoma zdrav. Žal je načrtovan izid premaknjen...

bit-tech.net - S precej zanimivo potezo sta se odločila sodelovati mobilni giggant Nokia ter gigant izdelave mikročipov, Intel, sodelujeta pa pri projektu vgradnje komunikacijskih zmožnosti v Linux. Z izdelavo programskega vmesnika bi bilo enostavno izdelati aplikacije, ki bi omogočale pošiljanje tekstovnih sporočil ter glasovno in/ali video telefonijo.

oFono je sicer prvenstveno namenjen vključevanju v Linux operacijska sistema obeh sponzorjev, Nokie (Maemo, ki temelji na Linuxu, uporabljajo v internetnih tabletih, vmesnik pa nakazuje zmožnost običajne mobilne telekomunikacije, saj slednje manjka modeloma N800 in N810) in Intela (Moblin, s katerim morda ciljajo na z Atomom opremljnene telekomunikacijske naprave), a ker bo celoten projekt odprt, omejitev pri uporabi telekomunikacijskih zmožnosti na praktično katerikoli napravi ni.

Še ena zmaga odprtokodne skupnosti v mobilnem svetu.

CNet - Intel je napovedal, da bo investiral 12 milijonov dolarjev v raziskovalni center za grafiko, ki ga bodo v sodelovanju z Univerzo Saarland odprli v Saarbrücknu v Posarju. V Intel Visual Computing Institute, kot se bo imenoval, bodo raziskovali napredno grafiko in tehnike za vizualno računalništvo (visual computing). Petletna investicija bo Intelov navečji zalogaj v sodelovanju s katero koli evropsko univerzo, so še dejali. Posvetili se bodo predvsem delu na Intelovem razvojnem programu Terascale, ki se ukvarja predvsem z razvojem paralelnega računanja in večjedrnostjo. V laboratorijih se bodo ukvarjali tako z bazičnimi kot aplikativnimi raziskavami, do konca leta pa bodo zaposlovali kakšnih 12 raziskovalcev z različnih inštitutov. Omenimo, da Intel z dotično univerzo že sodeluje, tako da gre zgolj za poglobitev sodelovanja.

Reuters - Poročali smo že, da se EU pripravlja, da bo kaznovala Intel zaradi zlorabe monopolnega položaja. Več virov trdi, da se bo to zgodilo še ta teden. Reuters piše, da se naj bi to zgodilo jutri. Višina globe, ki jo bodo naložili Intelu, še ni znana, je pa navzgor omejena na 10 odstotkov letnega prometa, kar bi v Intelovem primeru znašalo 3,8 milijarde dolarjev.

Jabolko spora so popusti, ki jih je Intel ponujal izdelovalcem računalnikov, če so ti omejili ali črtali uporabo AMD-jevih čipov v svojih sistemih. Intel je namreč proizvajalcem postavil zgornje meje, koliko odstotkov sistemov z AMD-jevimi procesorji še lahko prodajo. NEC-u so jih dovolili 20 odstotkov, HP-ju pet, Lenovu in Dellu pa sploh nobenih, če so želeli dobiti poceni procesorje. Pričakuje se, da bo Evropska komisija poleg globe od Intela zahtevala še ukinitev spornih popustov. Intel vztraja, da niso storili nič nezakonitega.

Reuters - Da ne bi kdo mislil, da se Evropska komisija načrtno loteva le Microsofta, še tale novica. Pripravljajo se na boj z Intelom. Kot poroča Cnet in tudi Reuters, je Komisija oblikovala osnutek odločitve, ki Intel obtožuje kršitve protimonopolne zakonodaje, pravijo viri blizu Bruslja, kar je kasneje potrdil tudi predstavnik za stike z javnostmi. To pomeni, da bomo končno odločitev videli v prihajajočih tednih. Intel se je odzval s skopo pojasnitvijo, da je zanje vse skupaj še špekulacija, ki je ne bodo komentirali.

Evropska komisija je 500-stranski osnutek poslala vsem 27 državam članicam v proučitev, nato pa bo v približno dveh tednih sledil sestanek, kjer bodo slednje podale svoje odzive. Da bi preprečili uhajanje informacij, v osnutkih ni podatkov o višini kazni; to določijo šele po sprejemu osnutka s strani vseh držav.

Heise - Kot poroča Heise, je Intel po četrt stoletja izgubil drugo mesto v ameriški Silicijevi dolini na seznamu najpomembnejših 150 podjetij SV150. Prehitel ga je Cisco, ki je imel lani za 39,6 milijard dolarjev prometa, medtem ko je Intel zabeležil le 37,6 milijarde. Tik za petami mu je Apple s 33 milijardimi, medtem ko še vedno premočno vodi Hewlett-Packard s skoraj 120 milijardami. Na seznamu podjetij po dobičku je z osmimi milijardami prav tako prvi HP pred Ciscom, medtem ko se je na tretje mesto prebil Oracle, Intel pa je četrti.

Ars Technica - Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo. Sedaj so nas razveselili še z eno novostjo.

Senat je namreč enoglasno potrdil sklep, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev. To je zelo dobra novica, ker večina založnikov priznanih in kakovostnih SCI-revij zahteva, da avtorji nanje prenesejo izključne založniške pravice. Edini način dostopa do teh člankov je potemtakem nakup naročnine na revijo (ali pa enkraten nakup članka prek interneta), kar denimo stane ljubljansko univerzo in knjižnice več sto tisoč evrov letno, hkrati pa lahko vsiljujejo nerazumne omejitve za svoje podatkovne zbirke, kot to z le štirimi sočasnimi dostopi prek Citrixa denimo počnejo lastniki SciFinderja Chemical Abstracts.

MIT je tak sklep sprejel pod vtisom...

Slashdot - Virginia Tech je že nekaj časa nazaj naznanila nov superračunalnik, zgrajen iz tisoč sto (1100) G5 računalnikov. Pred kratkim so ga začeli sestavljati in na spletu so se pojavile prve slike tega neverjetnega projekta. Uporabili ga bodo predvsem za računanja na področju kemije. Pri sestavljanju si izdatno pomagajo s prostovoljno pomočjo študentov, ki imajo verjetno tudi lastne načrte, za kaj vse bo ta neverjetna računska moč uporabna. Fold On [:D].