Slo-Tech - Pred dvajsetimi leti sta Jimmy Wales in Larry Sanger začela projekt, ki je počasi in zanesljivo spremenil svet. Postavila sta danes 15. najpopularnejšo spletno stran, ki je na voljo v 316 jezikih in jo vsak mesec obišče 1,7 milijarde ljudi. Odprta spletna enciklopedija Wikipedija je eden najuspešnejših skupnostnih projektov v zgodovini. Wikipedija je v 20 letih iz garažnega projekta zrasla v globalni fenomen, ki pa se je moral nekoliko tudi prilagoditi tudi internetu in človeški naravi.

Da Wikipedija deluje, je pravzaprav fenomen. Stotisoči v stran vlagajo svoj čas, rezultat pa ni kakofonija glasov, temveč kakovostni prispevki. Wikipedijo danes odlikujejo predvsem obširnost, saj bomo v njen našli tudi najbolj obskurne pojave, ki v klasične enciklopedije ne pridejo, in ažurnost. Pomembni dogodki dobijo svoj vnos že v nekaj minutah ali kvečjemu urah, nato pa se sproti posodablja.

Eden ključnih stebrov Wikipedije je preverljivost, saj morajo imeti vse trditve v Wikipedijinih člankih...

Financial Times - Soustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales je zagnal novo družabno omrežje, ki se bo poskusilo v boju za uporabnike pomeriti s Facebookom in Twitterjem. Vsebinski koncept je sicer podoben, gre za deljenje novic, pa zbiranje posameznikov v različnih interesnih skupinah, pomembna razlika pa je v popolni odsotnosti oglasov. Namreč, kot pravi Wales sam, je v takem primeru izključni zmagovalec nizka kakovost objavljenih vsebin. Namesto tega se bo WT:Social - podobno kot Wikipedija - financiral iz prostovoljnih prispevkov. Kot uspešne primere, kjer so ljudje za kakovostne vsebine pripravljeni tudi nekaj plačati, pa Wales navaja New York Times, Spotify in Netflix. Čeprav resnici na ljubo, plačevanje pri nobenem od njih ni prostovoljno. Naslednja razlika je ta, da Facebook in Twitter uporabljata algoritme, ki odločajo o tem, katere vsebine se nam bodo prikazale najprej, pri WT pa bo glede tega odločilen zgolj čas objave, nekoč v bodočnosti bodo morda poskusili še z gumbom "upvote", kot ga pozna...

Slo-Tech - Hitro mineva čas in spletna enciklopedija Wikipedija, ki je spremenila način iskanja informacij, praznuje že 15 let delovanja. Jimmy Wales in Larry Sanger sta 15. januarja 2001 postavila spletno enciklopedijo, ki sta jo zaradi uporabe tehnologijoe za skupinsko urejanje wiki poimenovala kar Wikipedija. Niti slutiti nista mogla, da bo spletna stran zrasla v največjo enciklopedijo vseh časov, ki ima prispevke v več kot 280 jezikih in je prisilila Encyclopedio Britannico, da preneha izhajati v papirnati obliki. Resnici na ljubo moramo priznati, da bi se slednje bržkone zgodilo tudi brez Wikipedije, je pa ta pokazala, da so skupinski prostovoljski projekti možni in da lahko dajo izvrstne rezultate,...

Slo-Tech - Na današnji dan pred 10 leti, 15. januarja 2001, se je na spletu pojavila nova spletna stran. Gola in pusta od začetka se je Wikipedija sčasoma oblekla in olistala. Danes gre za eno največjih in najbolj znanih spletnih strani na internetu in najpogosteje uporabljano spletno enciklopedijo. Ima 17 milijonov člankov v 276 jezikih, čeprav je v nekaj jezikih člankov res samo za vzorec.

Angleška verzija ima več kot tri milijone in pol člankov, sledijo pa ji nemška (1,2 milijona), francoska (1,1 milijona), poljska (766 tisoč), italijanska (763 tisoč), japonska (727 tisoč), španska (701 tisoč), portugalska (667 tisoč), nizozemska (665 tisoč) in ruska (649 tisoč) inačica, ki tvorijo tako...

BBC - Na Kubi so zagnali svojo alternativo prosti spletni enciklopediji Wikipediji, ki se imenuje EcuRed: Enciclopedia cubana. Uraden pričetek delovanja strani je napovedan za danes, a je bila dosegljiva že včeraj. Kot pravijo skrbniki strani, je "namenjena ustvarjenju in delitvi znanja vseh in za vse s Kube po vsem svetu". Njena filozofija je "zbiranje in razvoj znanja z demokratičnega, neprofitnega, objektivnega, dekolonizatorskega vidika". Trenutno ima 19.345 člankov, medtem ko jih ima španska Wikipedija slabih 700 tisoč.

Posebej zabaven je prispevek o ZDA v novi enciklopediji. Že v uvodu piše, da gre za imperij našega časa, ki si je svoje ozemlje s silo pridobil od drugih držav in dal na razpolago podjetjem in monopolom. Državljani te države porabijo četrtino svetovne energije. Za...

Slo-Tech - Na univerzah po svetu Wikipedije ne štejejo kot kredibilen vir, ker lahko podatke po njej premetava vsakdo (čeravno je zelo uporabna za pregled znanja in zbirka koristnih povezav do primarnih virov), a malo katera ponudi uporabno alternativo. Na Stanfordu je filozof Larry Sanger, ki je dolgo časa sodeloval pri Wikipediji, začel urejati spletno enciklopedijo, ki jo imenujejo avtoritativna. Prispevke vanjo pišejo akademiki, vsak članek pa je pregledan pred objavo na spletu. Sicer je Stanford Encyclopedia of Philosophy, kot se imenuje, kakor Wikipedija brezplačna, a ni odprta za urejanje. Tako lahko tej enciklopediji verjamemo in jo tudi citiramo v svojih delih brez slabe vesti.

Poudariti velja, da stanfordovska verzija ne opravlja iste...

Slashdot - Nemška verzija Wikipedije, ki je za angleško takoj na drugem mestu po obsegu, je dosegla mejo milijona člankov. Mejo pol milijona člankov so dosegli pred točno dvema letoma. Milijonti članek govori o ameriškem botaniku Ernieju Wassonu. Angleška sestra ima 3,1 milijona člankov, slovenska 83 tisoč, skupno število pa je še z ostalimi članki v 240 drugih jezikih 14 milijonov.

Kakšno pot je Wikipedija prehodila v osmih letih, pa lepo kaže tudi prvi članek na nemški Wikipediji. Prvi članek (o reakciji s PCR) se je v tem času razvil iz prevoda navodil za izvedbo reakcije v pregleden enciklopedični prispevek.

Nemška Wikipedija je, tudi zaradi strožje politike, po mnenju ustanovitelja celo boljša od angleške. Nemci so tudi prvi uvedli...

The Wall Street Journal - Slabih devet let po ustanovitvi Wikipedije avtorji začenjajo bežati od nje, kažejo raziskave, poroča Heise. Po podatkih Španca Felipeja Ortege naj bi namreč letos angleški verziji Wikipedije hrbet obrnilo kar 49.000 avtorjev, kar je desetkrat več kot lani.

Kot kažejo dnevniške datoteke na strani, je po devetih letih sodelovanje in soustvarjanje nove vsebine postalo težje. Prispevkih novincev so vedno pogosteje brisani, rast člankov pa je že zdavnaj zašla s prvotne eksponentne krivulje na navadno premico. Razlogov je več, med njimi cela množica strogih pravil za pisanje prispevkov, ki ustvarjajo red na strani, in pa ogromno število tem, ki so enostavno že zadostno opisane. Raste pa...

The New York Times - Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.

Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.

Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...

The New York Times - Wikipedija je vsak dan manj prosta enciklopedija, saj je vsled vandalizma uporabnikov primorana uvajati nove in nove metode omejevanja urejanja. Najnovejši prijem se nanaša na članke o živih osebah, ki so pogosto tarče nepridipravov. Ti članki bodo odslej moderirani - to pomeni, da bo vsako spremembo moral potrditi zaupanja vreden uporabnik, preden bo našla pot na glavno stran. Do takrat bo na ogled stara revizija.

Flagged Revisions, kot se imenuje ta novotarija, je na nemški Wikipediji že nekaj časa stalnica, sedaj pa se je prebila še v elitno (z največ članki) angleško verzijo. Nekateri vidijo v tem prečkanje psihološkega Rubikona, saj se s tem uporabniki Wikipedije pravnoformalno razdelijo na dve kasti - zaupanja vredne in ostale. Res je, da je bilo že doslej moč za nek čas zakleniti članke o ljudeh na tapeti, kjer so vandali prepogosto izkazovali svoje nestrinjanje z maličenjem članka, a to so bili individualni primeri. Nova ureditev to stanje generalizira.

Technology Review - V prihodnjih mesecih se namerava Wikipedija obogatiti še z video posnetki, ki bodo dopolnjevalni tekstovne in slikovne informacije v člankih. Kmalu naj bi se namreč na strani za urejanje članka pojavil gumb "Add Media", ki bo uporabnikom omogočil iskati med video posnetki in najprimernejše vstaviti v članek. Sprva bo iskanje potekalo zgolj po treh virih - ti bodo Internet Archive, Wikimedia Commons in Metavid. Njihovi načrti so kar ambiciozni, saj želijo ustvariti pogoje in programsko opremo, ki bodo uporabnikom omogočali tudi enostavno urejanje posnetkov, kot je to danes praksa pri tekstovnem delu člankov. Poleg tega pa Wikipedija upa, da bo z uporabo video posnetkov spodbudila tudi lastnike pravic, da jih čim več izdajo pod javno domeno, saj bodo le...

Slashdot - Ni še minilo mnogo od nesrečnega nemškega ministra s plemiškim naslovom in predolgim imenom, ki ga je Wikipedija preimenovala in umotvor uspešno prodala časnikom, ko se je podobna zgodba ponovila. Letos 29. marca 2009 je umrl francoski skladatelj Maurice Jarre, kar je dodiplomski študent Shane Fitzgerald iz Dublina izkoristil za demonstracijo, kako se novinarji preveč pogumno opirajo na Wikipedijo, ne da bi dejstva preverili še kod. Na Wikipedijin članek o preminulem umetniku je dopisal izmišljeni citat, ki so ga skrbniki sicer opazili in nekajkrat odstranili, a je z malo vztrajnosti uspel ostati na strani 24 ur. To je bilo dovolj, da so citat pobrali tudi veliki mediji, tako da se je znašel v osmrtnicah v The Guardianu, The London Independentu, na BBC-ju ter v indijskih in avstralskih časopisih. Nauk ostaja enak kot v prejšnjih zgodbah: Wikipedija je odlično izhodišče, ne pa primarni vir.

Izmišljeni citat se je glasil:

One could say my life itself has been one long soundtrack....

Heise - Ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedije Jimmy Wales je dejal, da je po njegovem mnenju nemška različica Wikipedije točnejša od angleške. Ali v njegovih besedah, "da ima višjo kakovost". Pojasnil je, da imajo tovrstni spletni projekti težave z zagotavljanjem točnosti informacij, zaradi česar želi k sodelovanju vzpodbuditi več akademikov. Zakaj točno je nemška verzija boljša, ni pojasnil, lahko pa sklepamo, da je nemščina le bolj eksotičen jezik od angleščine, tako da po njej ne more packati poldruga milijarda ljudi, marveč le slabih 200 milijonov, od katerih jih je polovica pedantnih Nemcev.

Nemška Wikipedija je s približnom milijonom člankov na drugem mestu za angleško po obsegu (2,8 milijona), skupno pa je v Wikipediji že 250 različnih jezikov - res, v nakaterih je zgolj tuintam kakšen članek. Za primerjavo, slovenska ima 74 tisoč prispevkov. Na re:publici je Wales odgovarjal tudi na očitke blogerjev, da velika podjetja prirejajo članke v svojo korist. Dejal je, da imajo...

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.

Slashdot - V Nemčiji se zgodil zanimiv primer, ki nazorno kaže, kako nevarno se je zanašati izključno na Wikipedijo pri iskanju informacij. Nemčija je 10. februarja dobila novega ministra za gospodarstvo, ki ima spričo plemiškega porekla strašno dolgo ime: Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg. Že ko so se pojavile prve govorice o imenovanju za ministra, je neki šaljivec na Wikipediji članek malo popravil, in sicer je ministru dodal še izmišljeno ime Wilhelm, tako da se je njegovo ime glasilo Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.

Nemški tisk, ki je nato poročal o možakarju, je ime prebral v Wikipediji in kmalu se je napačno ime znašlo v Spieglu, Bildu, TAZ-u, Süddeutsche Zeitungu in še kje. Medtem so napako na Wikipediji odkrili in zahtevali dokaz o resničnem imenu v kredibilnem viru, ki so ga našli nikjer drugje kot v Spieglu, ki ga prej prepisal iz...

TG Daily - Pretekli teden smo poročali, da se bo Britannica zgledovala po konkurenčni Wikipediji in omogočila bralcem vsaj delno sooblikovanje člankov. Danes so vesti prav obratne, saj Wikipedija kani postati izbirčnejša glede svoje vsebine. Povod za tako odločitev je bila epizoda TV-serije 30 Rock, v kateri so se znesli nad člankom o Janis Joplin. Ker je meja med fikcijo in dejanskostjo tanka, so se nadebudni gledalci tudi v resničnosti odločili nekoliko poigrati z omenjenim člankom, kar je Wikipedijce prisililo začasno onemogočiti urejanje članka.

Nov sistem, ki se pripravlja, se bo imenoval Flagged Revisions in bo neprijavljenim obiskovalcem onemogočil trenutno urejanje. Še vedno bodo lahko po želji dopolnjevali članek, a se bodo njihovi dodatki na strani odrazili šele, ko jih bo potrdil nekdo izmed posvečenih registriranih uporabnikov. Piko na i sta gotovo postavila članka o senatorjih Robertu Byrdu in Edwardu Kennedyju, ki sta bila nenadoma razglašena za preminula, zaradi česar je...