Povezane novice

Izpis novic (11 zadetkov)

MJU objavilo pogodbo z Microsoftom

Slo-Tech - Konec avgusta 2009 smo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od Ministrstva za javno upravo želeli pridobiti seznam, vsebino in vrednost vseh pogodb, ki jih je državna uprava v letu 2009 sklenila s podjetjem Microsoft.

Novembra 2009 je MJU dostop do dela zahtevanih dokumentov zavrnilo, vendar smo se na odločbo o zavrnitvi zaradi kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku s strani MJU na odločitev pritožili in zahtevali ponovno odločanje. MJU je postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja obnovila, vendar pa odgovora kar ni bilo. Zato smo se v začetku januarja pritožili pri Informacijskem pooblaščencu; izkazalo se je, da postopek odločanja še teče, a je MJU potem zadevo sam v odločanje odstopil Informacijskemu pooblaščencu.

MJU se je v prvi (zaradi kršitve ZUP razveljavljeni) odločbi skliceval na to, da je del vsebine pogodbe z Microsoftom opredeljen kot poslovna skrivnost. Vendar pa smo bili mnenja, da izjema poslovne skrivnosti ne more priti v poštev, saj 3. odstavek 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja izrecno določa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Ker MJU ni želelo razkriti podatka o številu delovnih postaj za katere se kupuje licence, smo se v pritožbi Informacijskemu pooblaščencu sklicevali tudi na odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 021-83/2007/17 z dne 1. februarja 2008, ki jo je s sodbo opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009 potrdilo tudi Upravno sodišče RS. Informacijski pooblaščenec namreč ugotavlja, da "je nadzor javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje in zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrno porabo javnih sredstev v postopkih javnega naročanja, mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do količine po enoti, saj skupni znesek šele skupaj s podatkom o količini zagotavlja učinkovit nadzor o smotrni porabi javnih sredstev".

Odločitev Informacijskega pooblaščenca naj bi bila po neuradnih podatkih znana konec tega meseca, a se je podjetje Microsoft na pobudo MJU odločilo, da oznako poslovne skrivnosti iz dokumentacije umakne, na podlagi česar se je Ministrstvo za javno upravo odločilo, da bo pogodbo Microsoft Enterprise Agreement javno objavilo na svojih spletnih straneh.

Kot je razvidno iz krovne pogodbe Microsoft Enterprise Agreement za obdobje 2009-2011, je vrednost le-te 6.976.280,38 EUR, podpisana pa je bila 12. 10. 2009. V pogodbo je vključenih 81 pristopnikov, na strani 66 pa je objavljen seznam 67 pristopnikov k pogodbi, ki bodo licence naročali pod okriljem MJU, navedeno pa je tudi število delovnih postaj.

Pogodba MJU z Microsoftom je tako sedaj javna, več o samih vzrokih za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in celotno zgodbo okrog zahteve pa bomo v kratkem objavili v posebnem članku.

99 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Chicago postavlja mrežo nadzornih kamer

Slo-Tech - Kot pišejo v Wall Street Journalu, so v Chicagu v preteklih letih v mestu postavili več tisoč nadzornih kamer, sedaj pa jih s pomočjo IBM-a povezujejo v enotno omrežje.

Natančno število povezanih kamer ni znano (ACLU je podatek o tem na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja že zahtevala od mestnih oblasti), znano pa je, da omrežje povezuje 1500 policijskih video kamer, postavljenih na "problematičnih" mestih v mestu.

V omrežje pa se lahko povezujejo tudi video kamere iz zasebnega sektorja - kamere iz avtobusov, šol, podzemne železnice, trgovin, itd. Mestne oblasti ponujajo možnost povezovanja tudi za kamere, ki si jih posamezniki namestijo v stanovanje. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v omrežje z imenom Operation Virtual Shield tako povezanih že 15.000 videonadzornih sistemov.

"Zaradi vaš varnosti vas prosimo, da v sistem čim prej povežete videokamero iz vaše spalnice..."

17 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


BlueBeat ne prodaja več albumov Beatlov

Los Angeles Times - Ta teden se je na internetni strani BlueBeat.com pojavila možnost kupiti celoten opus britanske skupine The Beatles za zgolj 25 dolarskih centov po skladbi. EMI Capitol Records, ki ima v lasti pravice Beatlov za ZDA, je takoj burno odreagiral in zoper BlueBeat vložil tožbo zaradi kršenja avtorskih pravic. Slednji so se na sodišču zagovarja, da so posnetke, ki jih prodajajo, ustvarili s pomočjo tako imenovane psihoakustične simulacije, zaradi katere ponovno posnete pesmi zvenijo kakor originalni posnetki. Tako bi bili ti posnetki po 144b. členu Copyright Acta izvzeti. Izvršni direktor BlueBeata Hank Risan pojasnjuje, da niso uporabljali originalnih posnetkov. Čeprav se zdi, da poje Paul McCartney, ne gre za njegov glas, marveč neodvisno simulacijo, pojasnjuje.

Odvetniki nasprotne strani označujejo tovrstne argumente za smešne. Omenjeni člen zakona je namreč institut, ki drugim avtorjem omogoča posneti priredbe že obstoječih pesmi, za kar pa morajo še vedno plačati tantieme. Ne pomeni pa, da lahko posnetek Beatlov spustimo skozi računalnik in rezultat proglasimo za nov posnetek. Tudi sodišče razlagi tožene stranke ni verjelo in je izdalo začasno prepoved obratovanja strani, medtem ko se bo postopek nadaljeval 20. novembra. Takrat bo BlueBeat moral pokazati, kako točno so prišli do posnetkov in ali gre res za simulacijo oz. priredbo. Več o tem.

5 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Videonadzor je le koristen

engadget - Kljub ugotovitvam britanskih raziskovalcev, da videonadzor na javnih mestih ne pripomore bistveno k povečanju varnosti, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je videonadzor včasih le učinkovit, predvsem pa vreden svojega denarja.

To se je potrdilo tudi v primeru hišne preiskave ameriške policije zaradi suma neupravičenega posedovanja drog. Med tem, ko je policija pri osumljencu na Floridi izvajala hišno preiskavo, je bil namreč vključen domači videonadzorni sistem domnevnega preprodajalca mamil.

Posnetek pa dokazuje, da se prizadevna policija ni ukvarjala samo z iskanjem prepovedanih drog, pač pa jih je bistveno bolj zaposlilo igranje bowlinga na Wii konzoli. Celo tako zelo, da so igranju posvetili celih devet ur.

Pa naj še kdo reče, da nakup videonadzornega sistema ne rešuje življenja... pardon, davkoplačevalskega denarja.

28 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Britanci razvijajo pametne videonadzorne kamere

PC Pro - Kot poročajo na PC Pro, so raziskovalci britanske University of Portsmouth pričeli z razvojem pametnih kamer, ki se bodo odzivale na zvočno in slikovno dogajanje v njihovi okolici.

Kamere naj bi tako z AI algoritmi naučili razpoznavati "nasilne" zvoke, kot npr. zvok razbitega stekla ali vpitja ter "problematično" dogajanje, kot npr. pretep ali napad. Kamere naj bi tudi naučili prepoznavati določene nasilne besede, razvijalci pa trdijo, da bodo prepoznavale samo določene ključne besede, ne bodo pa prisluškovale celotnim pogovorom.

Glavna prednost tovrstnih videonadzornih kamer pa bo v tem, da se bodo, ko bodo zaznale "nasilen" zvok ali "prepovedano" besedo, samodejno obrnile proti izvoru tega zvoka in obvestile operaterja.

Podobno tehnologijo sicer razvijajo tudi na Kitajskem. Podjetje China Security & Surveillance Technology je že razvilo programsko opremo, ki v primeru, da se na videonadzorovanem območju prične zbirati večje število ljudi (beri: protestnikov) o tem nemudoma obvesti policijo.

Morda pa prizori iz filma Demolition Man, ko je Wesley Snipes na ulici preklinjal, avtomat pa mu je izpisoval listke s kaznijo za grdo govorjenje, le niso tako oddaljena znanstvena fantastika...

12 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Glasbeni video posnet z videonadzornimi kamerami

Slashdot - Nekateri ljudje videonadzor dojemajo kot nekaj, kar jim daje občutek varnosti, drugi opozarjajo, da se stopnja kriminala zaradi videonadzora ne zmanjšuje in nadzor dojemajo kot orodje Orwellovega Velikega Brata, nekateri pa videonazdor preprosto izkoristijo v svoj prid.

Tako je storila še neuveljavljena britanska glasbena skupina The Get Out Clause.

Ker so želeli posneti videospot, a niso imeli denarja za videokamere, so se postavili pred videonadzorne kamere na javnih mestih in na avtobusu in pred njimi odigrali svojo skladbo. Nato so preko zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Freedom of Information Act) zahtevali kopije teh posnetkov in iz njih sestavili videospot.

Njihovi zahtevi po posnetkih je sicer ugodila samo okrog četrtina vseh podjetij, kljub temu pa je bilo ob dejstvu, da Velika Britanija velja za najbolj videonadzorovano državo na svetu, posnetega materiala dovolj za čisto spodoben video spot.

Ko boste torej naslednjič hoteli posneti kakšne "amaterske" posnetke, pa pri roki ne boste imeli videokamere, veste kaj vam je storiti...

10 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Policijska država 2.0: Kitajska v okviru projekta Golden Shield gradi videonadzorne sisteme in biometrično bazo celotnega prebivalstva

Slashdot - Naomi Klein v članku China's All-Seeing Eye, objavljenem na portalu Rollingstone.com opisuje eksperiment Kitajske z nadzorno tehnologijo v mestu Šenžen.

Kitajska je mesto Šenžen ustanovila pred 30 leti in sicer kot posebno ekonomsko cono. Mesto so zgradili iz nič (pred tem je bila tam manjša ribiška vasica), danes pa ima mesto 100.000 tovarn in 12,4 milijona prebivalcev, v njem pa proizvajajo vse od prenosnikov, TV aparatov, mobilnih telefonov, iPodov, tiskalnikov in avtomobilov.

Šenžen je po eni strani kitajski ekonomski in socialni eksperiment, hkrati pa se je Kitajska v Šenženu odločila izvesti še en eksperiment. V okviru projekta Zlati ščit (Golden Shield) so se Kitajci tako odločili - seveda zgolj zaradi nadzora kriminala - razviti, testirati in pilotno uvesti obsežno nadzorno tehnologijo.

V zadnjih dveh letih so tako v mestu Šenžen namestili okrog 200.000 videonadzornih kamer (v prihodnjih letih načrtujejo namestitev do dveh milijonov kamer), kamere pa nameravajo povezati v enotno in centralizirano nacionalno omrežje.

Cilj Zlatega ščita je implementirati in uporabiti najnovejšo nadzorno tehnologijo, pri tem pa Kitajski državi nesebično pomagajo tudi zahodni kapital in nekatere zahodne korporacije, npr. IBM, Honeywell in General Electric.

Seveda pa se zaslužkom ne izognejo niti domači proizvajalci. Kleinova se je tako pri pripravi članka pogovarjala z lastnikom tovarne videonadzornih sistemov FSAN, katerega podjetje v je dveh letih in pol doživelo desetkratno rast. Kitajski trg videonadzornih sistemov pa je imel v zadnjem letu 4,1 milijarde dolarjev prihodka. Zaslužke si obetajo tudi proizvajalci AI tehnologije, ki bo nadgradila videonadzorne kamere - podjetje China Security & Surveillance Technology je tako razvilo za kitajsko oblast nadvse koristno programsko opremo, ki v primeru, da se na videonadzorovanem območju prične zbirati večje število ljudi o tem nemudoma obvesti policijo.

Tehnologija bo za oblast gotovo več kot koristna, saj je bilo na Kitajskem v letu 2005, po besedah vladnih predstavnikov, vsaj 87.000 "množičnih incidentov", kot na kitajskem v Orwellovem novoreku imenujejo proteste.

Ključ do uspeha pa seveda ni samo količina kamer in kvaliteta posnetkov, pač pa njihova integracija v enotno nadzorno omrežje in povezava z biometričnimi sistemi. Po načrtih kitajske oblasti bo omrežje vsebovalo osebne podatke, zgodovino zaposlitev, fotografije in biometrične podatke za vsakega državljana Ljudske republike Kitajske - skupno torej podatke o kar 1,3 milijarde oseb. Kitajsko podjetje Pixel Solutions (ki sodeluje z ameriškim podjetjem L-1, v odboru katerega sedi tudi bivši direktor CIE George Tenet) tako že testira programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Načrtujejo, da bodo do prihodnjega leta razvili sistem, ki bo sposoben poiskati sliko obraza osumljenca (oziroma "osumljenca") v bazi deset milijonov fotografij v eni sekundi.


Tehnologijo Kitajci seveda razvijajo izključno zaradi boja proti kriminalu, a po uvedbi sistema v mestu Šenžen skoraj zagotovo ne bo nobenega političnega oporečnika. In ko bo ta tehnologija uspešno implementirana in preizkušena na Kitajskem, jo bomo lahko uvedli tudi na Zahodu...

53 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Britanska policija ugotavlja da videonadzor ni učinkovit

Slo-Tech - Po poročanju BBC je britanska policija prišla do ugotovitve, da videonadzorne kamere na javnih mestih ne pripomorejo bistveno z zmanjšanju kriminalitete, saj je policija s pomočjo videonadzora uspela rešiti le 3% primerov uličnega kriminala.

Inšpektor Mike Neville, vodja posebnega policijskega "videonadzornega oddelka" Visual Images, Identifications and Detections Office (Viido) je tako izjavil, da je videonadzor "popoln fijasko". Čeprav naj bi videonadzor deloval preventivno, pa po njegovih besedah videonadzor ne opravlja niti te funkcije, saj se kriminalci videonadzornih kamer sploh ne bojijo.

Do podobnih ugotovitev je privedla tudi obsežna raziskava britanskega notranjega ministrstva z naslovom Crime prevention effects of closed circuit television: a systematic review. Sklep raziskave je namreč, da uvedba videonadzora sicer vpliva na zmanjšanje kriminalitete, vendar le v manjšem obsegu.

Prav tako kriminološki podatki objavljeni na spletni strani crimestatistics.org.uk kažejo, da je stopnja kriminalitete v zadnjem desetletju precej konstantna - uvedba videonadzora tako na samo zmanjšanje kriminalitete kljub drugačnemu splošnemu prepričanju ni imela bistvenega vpliva.

Podobno raziskavo o učinkovitosti videonadzora pa so pred kratkim opravili tudi v San Franciscu. Raziskovalci so analizirali stopnjo in pojavnost različnih oblik kriminala v okolici videonadzornih kamer. Analizirali so naslednje vrste kriminala: tatvine, vlome, krajo vozil, napade, rope, umore in posilstva.

Analiza je pokazala, da na večino omenjenih zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva. Izjema so bile tatvine, ki se niso pojavljale le v radiju dobrih 30 metrov okrog kamer, umori pa so se pomaknili 76 metrov stran od kamer, vendar so se v območju med 75 in 152 metrov že "kompenzirali", kar raziskovalce navaja na sklep, da videonadzor umorov ne preprečuje, pač pa se morilci le nekoliko odmaknejo od videonadzorovanega območja. Na ostale vrste zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva.

Kljub nedvoumnim izsledkom raziskave pa je župan San Francisca Gavin Newsom izjavil, da si želi v mestu namestiti še več kamer, saj se zaradi njih meščani počutijo varnejše.

Točno to pa so pokazale tudi nekatere študije strahu pred kriminaliteto: prisotnost videonadzora sicer ne zmanjša kriminala, zmanjša pa strah ljudi pred kriminalom. Schneier zato zaključuje, gre pri videonazornih sistemih le za tim. "varnostni teater", ukrep, ki vpliva na povečan občutek varnosti, varnosti same pa v resnici ne izboljšuje.


Imajo pa zato od videonadzora največ koristi prav proizvajalci in prodajalci tovrstne opreme...

247 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Veliki Brat bo poleg očes v Pekingu dobil še možgane

New York Times - Kot pišejo v New York Timesu, naj bi IBM za potrebe varovanja olimpijskih iger v Pekingu prihodnje leto razvil poseben sistem videonadzora.

Gre za sistem Smart Surveillance System (S3), ki ga je mogoče priključiti na obstoječe videonadzorne kamere, sistem pa s pomočjo različnih analitičnih orodij obdeluje video posnetke ter išče vzorce sumljivega obnašanja.

Sistem zna zaznati oz. razpoznati gibanje (vključno s smerjo gibanja), odvržene predmete, izginotje (krajo) predmetov, onesposobitev varnostne kamere, itd. Seveda zna sistem tudi arhivirati posnetke in iskati po njih, kar je mogoče kombinirati tudi z npr. iskanjem obrazov in lociranjem posameznikov, ki so se v preteklosti pojavili na videonadzorovanem območju.

Formalni razlog za uvedbo sistema v Pekingu je seveda strah pred terorističnimi napadi v času olimpijskih iger. A ko bo olimpijskih iger konec (in teroristične nevarnosti ne bo več), Kitajska sistema zagotovo ne bo prenehala uporabljati.

IBM podoben sistem razvija za Manhattan in Chicago, kjer se tudi bojijo teroristov.

Tudi če na Kitajskem ne bo več teroristov, pa bo zagotovo dovolj "razrednih sovražnikov", proti katerim bo potrebno uperiti... video kamere.

23 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Detektor brezžičnih kamer

Schneier.com - Pri Brick House Security so pričeli prodajati detektor brezžičnih nadzornih kamer.



Brezžične videonadzorne kamere v zadnjem času postajajo čedalje bolj priljubljene, predvsem v ZDA. Sedaj pa se je pojavila še naprava, ki jo prodajajo kot proti-nadzorno tehnologijo (counter surveilalnce). Naprava je primerna za v žep, ima barvni zaslon in naj bi zaznavala kamere v oddaljenosti do dobrih 150 metrov. Igračka stane 500 USD.

Reklamni slogani prodajalca se glasijo: "prisluškujte brezžičnim signalom okrog vas", "glejte kaj gledajo nadzorniki" ter "ne pustite se ujeti v kočljivi situaciji".

14 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter


Za razvedrilo

Brainbuzz - Kateri OS vam je najbolj všeč? Windows, Linux, Unix,...? No, po mnenju teh fantov, so vsi zanič. Na to temo so posneli cel video spot. Ne nalaga se dolgo, je pa zelo zabaven. Oglejte si!

8 komentarjev | povej naprej: Facebook Twitter

Izpis novic (11 zadetkov)
Filtriranje po mesecih
Napredno filtriranje