Slo-Tech

Slashdot - Nekateri ljudje videonadzor dojemajo kot nekaj, kar jim daje občutek varnosti, drugi opozarjajo, da se stopnja kriminala zaradi videonadzora ne zmanjšuje in nadzor dojemajo kot orodje Orwellovega Velikega Brata, nekateri pa videonazdor preprosto izkoristijo v svoj prid.

Tako je storila še neuveljavljena britanska glasbena skupina The Get Out Clause.

Ker so želeli posneti videospot, a niso imeli denarja za videokamere, so se postavili pred videonadzorne kamere na javnih mestih in na avtobusu in pred njimi odigrali svojo skladbo. Nato so preko zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Freedom of Information Act) zahtevali kopije teh posnetkov in iz njih sestavili videospot.

Njihovi zahtevi po posnetkih je sicer ugodila samo okrog četrtina vseh podjetij, kljub temu pa je bilo ob dejstvu, da Velika Britanija velja za najbolj videonadzorovano državo na svetu, posnetega materiala dovolj za čisto spodoben video spot.

Ko boste torej naslednjič hoteli posneti kakšne "amaterske" posnetke, pa pri roki ne boste imeli videokamere, veste kaj vam je storiti...

Slashdot - Naomi Klein v članku China's All-Seeing Eye, objavljenem na portalu Rollingstone.com opisuje eksperiment Kitajske z nadzorno tehnologijo v mestu Šenžen.

Kitajska je mesto Šenžen ustanovila pred 30 leti in sicer kot posebno ekonomsko cono. Mesto so zgradili iz nič (pred tem je bila tam manjša ribiška vasica), danes pa ima mesto 100.000 tovarn in 12,4 milijona prebivalcev, v njem pa proizvajajo vse od prenosnikov, TV aparatov, mobilnih telefonov, iPodov, tiskalnikov in avtomobilov.

Šenžen je po eni strani kitajski ekonomski in socialni eksperiment, hkrati pa se je Kitajska v Šenženu odločila izvesti še en eksperiment. V okviru projekta Zlati ščit (Golden Shield) so se Kitajci tako odločili - seveda zgolj zaradi nadzora kriminala - razviti, testirati in pilotno uvesti obsežno nadzorno tehnologijo.

V zadnjih dveh letih so tako v mestu Šenžen namestili okrog 200.000 videonadzornih kamer (v prihodnjih letih načrtujejo namestitev do dveh milijonov kamer), kamere pa nameravajo povezati v enotno in centralizirano nacionalno omrežje.

Cilj Zlatega ščita je implementirati in uporabiti najnovejšo nadzorno tehnologijo, pri tem pa Kitajski državi nesebično pomagajo tudi zahodni kapital in nekatere zahodne korporacije, npr. IBM, Honeywell in General Electric.

Seveda pa se zaslužkom ne izognejo niti domači proizvajalci. Kleinova se je tako pri pripravi članka pogovarjala z lastnikom tovarne videonadzornih sistemov FSAN, katerega podjetje v je dveh letih in pol doživelo desetkratno rast. Kitajski trg videonadzornih sistemov pa je imel v zadnjem letu 4,1 milijarde dolarjev prihodka. Zaslužke si obetajo tudi proizvajalci AI tehnologije, ki bo nadgradila videonadzorne kamere - podjetje China Security & Surveillance Technology je tako razvilo za kitajsko oblast nadvse koristno programsko opremo, ki v primeru, da se na videonadzorovanem območju prične zbirati večje število ljudi o tem nemudoma obvesti policijo.

Tehnologija bo za oblast gotovo več kot koristna, saj je bilo na Kitajskem v letu 2005, po besedah vladnih predstavnikov, vsaj 87.000 "množičnih incidentov", kot na kitajskem v Orwellovem novoreku imenujejo proteste.

Ključ do uspeha pa seveda ni samo količina kamer in kvaliteta posnetkov, pač pa njihova integracija v enotno nadzorno omrežje in povezava z biometričnimi sistemi. Po načrtih kitajske oblasti bo omrežje vsebovalo osebne podatke, zgodovino zaposlitev, fotografije in biometrične podatke za vsakega državljana Ljudske republike Kitajske - skupno torej podatke o kar 1,3 milijarde oseb. Kitajsko podjetje Pixel Solutions (ki sodeluje z ameriškim podjetjem L-1, v odboru katerega sedi tudi bivši direktor CIE George Tenet) tako že testira programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Načrtujejo, da bodo do prihodnjega leta razvili sistem, ki bo sposoben poiskati sliko obraza osumljenca (oziroma "osumljenca") v bazi deset milijonov fotografij v eni sekundi.


Tehnologijo Kitajci seveda razvijajo izključno zaradi boja proti kriminalu, a po uvedbi sistema v mestu Šenžen skoraj zagotovo ne bo nobenega političnega oporečnika. In ko bo ta tehnologija uspešno implementirana in preizkušena na Kitajskem, jo bomo lahko uvedli tudi na Zahodu...

Slo-Tech - Po poročanju BBC je britanska policija prišla do ugotovitve, da videonadzorne kamere na javnih mestih ne pripomorejo bistveno z zmanjšanju kriminalitete, saj je policija s pomočjo videonadzora uspela rešiti le 3% primerov uličnega kriminala.

Inšpektor Mike Neville, vodja posebnega policijskega "videonadzornega oddelka" Visual Images, Identifications and Detections Office (Viido) je tako izjavil, da je videonadzor "popoln fijasko". Čeprav naj bi videonadzor deloval preventivno, pa po njegovih besedah videonadzor ne opravlja niti te funkcije, saj se kriminalci videonadzornih kamer sploh ne bojijo.

Do podobnih ugotovitev je privedla tudi obsežna raziskava britanskega notranjega ministrstva z naslovom Crime prevention effects of closed circuit television: a systematic review. Sklep raziskave je namreč, da uvedba videonadzora sicer vpliva na zmanjšanje kriminalitete, vendar le v manjšem obsegu.

Prav tako kriminološki podatki objavljeni na spletni strani crimestatistics.org.uk kažejo, da je stopnja kriminalitete v zadnjem desetletju precej konstantna - uvedba videonadzora tako na samo zmanjšanje kriminalitete kljub drugačnemu splošnemu prepričanju ni imela bistvenega vpliva.

Podobno raziskavo o učinkovitosti videonadzora pa so pred kratkim opravili tudi v San Franciscu. Raziskovalci so analizirali stopnjo in pojavnost različnih oblik kriminala v okolici videonadzornih kamer. Analizirali so naslednje vrste kriminala: tatvine, vlome, krajo vozil, napade, rope, umore in posilstva.

Analiza je pokazala, da na večino omenjenih zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva. Izjema so bile tatvine, ki se niso pojavljale le v radiju dobrih 30 metrov okrog kamer, umori pa so se pomaknili 76 metrov stran od kamer, vendar so se v območju med 75 in 152 metrov že "kompenzirali", kar raziskovalce navaja na sklep, da videonadzor umorov ne preprečuje, pač pa se morilci le nekoliko odmaknejo od videonadzorovanega območja. Na ostale vrste zločinov prisotnost videonadzornih kamer ni imela vpliva.

Kljub nedvoumnim izsledkom raziskave pa je župan San Francisca Gavin Newsom izjavil, da si želi v mestu namestiti še več kamer, saj se zaradi njih meščani počutijo varnejše.

Točno to pa so pokazale tudi nekatere študije strahu pred kriminaliteto: prisotnost videonadzora sicer ne zmanjša kriminala, zmanjša pa strah ljudi pred kriminalom. Schneier zato zaključuje, gre pri videonazornih sistemih le za tim. "varnostni teater", ukrep, ki vpliva na povečan občutek varnosti, varnosti same pa v resnici ne izboljšuje.


Imajo pa zato od videonadzora največ koristi prav proizvajalci in prodajalci tovrstne opreme...