Slo-Tech - Te teden je minilo 40 let od izida enega najbolj prepoznavnih programov, ki je spremenil način pisanja. Oktobra 1983 je izšel urejevalnik besedil Microsoft Word. Tedanji Multi-Tool Word je 25. oktobra 1983 izšel za DOS in Xenix.
Širša skupnost je novo orodje spoznala novembra 1983, ko so Multi-Tool Word priložili reviji PC World. Šele 1989 je potem izšla verzija 1.0, nato pa je bil razvoj čedalje hitrejši. Danes je Word del paketa Microsoft 365 in predstavlja dominantni urejevalnik, pa tudi celoten pisarniški paket je neuradni standard. A ni bilo vedno tako.
V 80. letih je bil Word zgolj eden izmed urejevalnikov besedil. Že od začetka je Microsoft reklamiral način WYSIWYG (kar vidiš, tudi dobiš) kot način urejanja besedila, kjer ni treba uporabniku poznati ozadja, temveč bo dokument natanko tak, kot ga ustvari na zaslonu. Svoj čas so imeli uporabniki z Wordovim vmesnikom nemalo težav, ker je bil precej drugačen od tedaj vplivnega WordStarja, a so se sčasoma navadili. Ko je leta 1993 izšla verzija Worda 6.0, ki je prinesla tudi samodejno popravljanje in oblikovanje (AutoCorrect in AutoFormat), je bil svet že navajen na Word. Leta 1996 pa je imel Word že 80-odstotni tržni delež.
Tedaj se je začenjalo tudi označevanje verzij z letnico izdaje, torej Word 95, pa potem 97 in tako naprej vse do leta 2021. Danes je Word del paketov 365 (Office in Microsoft), spletne storitve pa so začela najedati njegovo samoumevno prevlado. Google Docs in konkurenca je Microsoft prisilila v prehod v oblak.
Word nas spremlja že 40 let, v tem času pa je format .doc postal neuradni standard. Njegov naslednik .docx je pravi standard, saj je tudi odprt. Microsoft se zaveda konkurence, zato so osnovne verzije v spletu dandanes brezplačne, pisarniški paket pa poizkuša svojo relevantnost ohraniti z integracijo umetne inteligence (Copilot). Naslednji 40 let bo še zelo zanimivih.
Jaz sem v Dosu uporabljal WordStar in EXP, še en program, ki je bil odličen za pisanje formul. Word pa je postal res popularen šele z verzijo za Windows, verzije za Dos niso bile preveč popularne.
Prvi "resni" urejevalnik besedil, s katerim sem delal, je bil ChiWritter, ki je bil (kot je zgoraj že kixs napisal) popularen tudi, ali predvsem zaradi zmožnosti urejanja kompleksnih matematičnih in podobnih formul. Sem leta 1991-92 svojo diplomo v njem spisal (in kar nekaj mojih sošolcev tudi ). Če bi imel še možnost vstavljanja slik, bi pa bil vrhunski za takratne čase...
Smo pa v firmi na IBM-PC imeli PC-PIS, bojda je to bil slovenski izdelek, ki ga je Intertrade prilagal IBM-PC računalnikom, katere je tržil kot IBM-ov zastopnik.
Leta 1993 pa so zame prišli windowsi 3.1 in pa Word 2.0...
Že dolgo ne uporabljam več Microsoft Word/Excel etc. Se danes dobi čist spodobne zastonj alternative. V prvi sili pa Google docs. Itak ima vsak gmail račun tko da je to najbolj priročno pa zastonj. Edino kar slišim včasih je da ima Excel kakšne bolj napredne funkcije ki jih pri alternativah ne dobiš. A to še drži? Čudno mi je da po vseh teh letih alternative ne uspejo teh bolj specializiranih funkcij dodat v svoj portfolio.
Ja, dobro, da si ga omenil, je najboljši primer, koliko boljši software smo imeli leta 1995, preden je prišla norija z webom in še vedno si nismo opomogli.
Je že kar lepa starost :) Ni veliko softvera, ki še obstaja toliko letih.
Drugače pa tale časovnica ob članku je pa kar dosti mimo. Bolj kot gledam, več napak vidim. Od napačnih ikon (Word 6.0, Word 2010), do podvojenih verzij, pa tudi ni res da je v Wordu 2003 že prišel ribbon interface, itd. :)
Za LaTeX sem zvedel mnogo kasneje. Chi Writter sem uporabil zato, ker smo ga imeli v službi na službenem računalniku pa tudi v Lates-u (laboratorij na faksu) je bil na enem PC XT nameščen, kar mi je bilo zelo priročno. Temo za diplomsko nalogo sem namreč vzel v firmi, ki me je štipendirala in sem jo delal v času pripravništva, sem jo kar v službi pisal. Doma je na računalniku itak ne bi mogel, ker takrat nisem PC-ja. Sem jo imel kar lepo na disketi, pa sem malo v službi pisal (ko sem dobil čas na našem PC-ju, slednji je služil kar kakšnim 12-tim zaposlenim), malo pa popoldan na faksu...
). Če bi imel še možnost vstavljanja slik, bi pa bil vrhunski za takratne čase...
