PC World - Čeprav Intelova serija procesorjev Core 9000 uradno še ne obstaja - vsaj Intel še ni napovedal ničesar v zvezi z njo - je po minuli teden pobeglih dokumentih moč sklepati, da bo kmalu med nami. Pričakovati je, da bo podjetje ponudilo šestjedrni Core i5-9600K ter osemjedrnika Core i7-9700K in i9-9900K.
Druga dobra, a nepotrjena novica pa se glasi, da za novince ne bo treba kupovati novih osnovnih plošč. Slednje izhaja iz napovedi, ki jo je pred dnevi prvi objavil MSI. V njej je napovedal izid novega firmwara za osnovne plošče s sistemskim naborom Z370 in tudi to, da bodo podpirale omenjene prihajajoče procesorje. Novica je nato brž izginila z njihove strani.
Dan zatem je ušlo še Gigabytu, kjer so se pohvalili, da je za njihove plošče iz osme generacije, torej Z370, H370, B360 in H310 že na voljo nadgradnja biosa, potrebna za namestitev novih procesorjev.
Gre seveda za informacije, ki so za zdaj samo na nivoju govoric, a doslej je veljalo, da bodo Intelovi novi izdelki delovali le na ploščah s prihajajočim čipsetom Z390. Zlasti, ker je ob prihodu na trg tudi sedanja, osma generacija čipov v različici s šestimi jedri, zahtevala tudi naložbo v novo osnovno ploščo.
Hvala bogu za AMD, drugače bi top consumer grade cpuji še zdaj bili od prejšnje generacije za 100mhz hitrejši 4-jedrni i7. Prav pogrešam čase prve polovice 2000ih, ko so se vsaki 2 leti hitrosti skoraj podvojile, prihajajoče igre so bile vse zahtevnejše in si enostavno moral nadgraditi, če si hotel ostati na high/ultra nastavitvah.
v consumer segmentu definitivno ne še tako hitro mogoče istočasno z ddr5
kmalu pride tudi pcie5, za katerega tudi ni nujno, da bo sploh prišel v consumer segment. tudi ddr5 naj bi bil all about capacity, z manjšim poudarkom na latence. za 2022 se govori, da bo ddr5 presegel ddr4 po prodaji https://www.anandtech.com/show/12710/ca...
Hvala bogu za AMD, drugače bi top consumer grade cpuji še zdaj bili od prejšnje generacije za 100mhz hitrejši 4-jedrni i7. Prav pogrešam čase prve polovice 2000ih, ko so se vsaki 2 leti hitrosti skoraj podvojile, prihajajoče igre so bile vse zahtevnejše in si enostavno moral nadgraditi, če si hotel ostati na high/ultra nastavitvah.
In zakaj točno je bilo tisto stanje boljše? Da si moral menjati na dve leti cel računalnik, sicer si z njim lahko pogojno uporabljal le IE? A ni bolje sedaj, ko kišta izpred 5 let brez najmanjšega problema poganja praktično vse, kar je denes na trgu od programja/iger? Če mamica financira nov računalnik vsako leto ok, če kupuješ sam pa res ne vem, čemu bi hotel spet tisto stanje in nujno kupovanje novega računala vsako leto ali dve.
Je pa bila zelo opazna razlika v hitrosti, grafiki in kolicini odprtih programov takrat. Me moti da bo se kar nekaj let minilo preden bo middle range GPU sposoben poganjati spile na 4k ekranu tekoce na medium-high nastavitvah.
Ne gre se za tu kdo kaj rabi (za to kaj počnem bi recimo bil že C2D prek glave), bolj pomemben je napredek. Predstavljajte si kaj bi zdaj imeli, če bi v 2011 AMD namesto namesto Bulldozer faila izdal Zen oz. nadaljeval s Phenomom 3...verjetno bi bilo isto kot GTX 480 vs 1080Ti, kjer je slednja od 5-10x hitrejša; to kaj je do lani bil 4-core i5 bi verjetno bil Pentium ali celo Celeron. Zdaj pa smo imeli Intelovo formulo vsakoletnega višanja frekvence za 100mhz in AMD-jevo višanje tdp-ja.
Se še prav spomnim, ko sem v 2003 komaj nabavil Athlona XP 2800+ in se je kaki mesec kasneje pojavil Athlon 64, ki je bil pri isti frekvence za 1/4 hitrejši. Potem konec 2005 po celoletnem varčevanju končno nabavim X1900XT, v začetku 2006 pa pride TES4 Oblivion, ki pri mid-high nastavitvah ne dela niti s 30fps (to je bila tudi lekcija, da se high end gpujev ne kupuje). Prav cel čas si moral spremljati cenike, teste in opise v revijah, če si hotel biti na tekočem...pri meni je šlo celo tako daleč, da sem vedel zrecitirati št. tranzistorjev in frekvence vseh cpujev/gpujev tistega časa. Seveda so obstajali tudi osebki s 300mhz Celeroni in Geforci 2 MX - ti so pač igrali flash in starejše igre, gledali filme in brskali po netu...isto kot se zdaj nekdo z 5 let staro mid-range grafo ne bo spravljal na 4k vr.
Stagnacija ni dobra nikjer...kurjenje knjig v srednjem veku, space race po hladni vojni, trenutno bolj aktualno merjenje spolnih udov proizvajalcev telefonov, kdo bo na sprednjo/zadnjo stran spravil več kamer in na 70cm2 ekrana čim več pikslov, itd. Brez tega bi zdaj mogoče razne stvari iz sci-fi filmov bile že realnost.
Saj je tudi danes povprečna izkoriščenost domačega procesorja tam okoli par procentov. Kdo bi pa kupil procesor, ki bi bil že pri "malem" - povprečnem delu izkoriščen 50 %. To bi bila škart roba.
Če bi šel napredek enako naprej, potem bi imel danes CPU, ki bi bil izkoriščen 1%. Ni nek bonus to.
Software bi isto šel naprej v smeri zahtevnosti ali pa dodatnih funkcij kot je npr. real-time ray tracing. Pred x86-64 nismo imeli 64-bitnih operacijskih sistemov (za domače uporabnike) in pred Athlonom 64 X2 nismo imeli iger, ki bi podpirale več cpujev.
Ne, software že tako ni šel isto naprej, zato ti danes ni treba kupovati novega računalnika vsako leto in je obstoječi vse manj zaseden. Včasih se je zelo poznalo že za večino osnovnega programja, če si menjal računalnik. Danes pa Office teče gladko na katerikoli 5 let stari mašini. Ray-tracing in podobno je že super, ko gledaš demo film in se zraven sliniš, ampak realno je pa potem tako majhna izboljšava, ki je celo bistveno manj pomembna od drugih stvari, da nima smisla pod nujno menjati vsako leto računalnika za to minorno izboiljšavo. Ljudje so nori na Fortnite, pa poglej zahteve.
Dobre novice? Me zanima, ce so odpravili vse tiste silne hrosce, ki so jih pred par meseci vsi tako vneto odkrivali na starih generacijah. Kaj ti pomaga nova generacija, z starimi hrosci pa se kaksnim na novo najdenim , ko bodo odzunaj.
Je pa bila zelo opazna razlika v hitrosti, grafiki in kolicini odprtih programov takrat. Me moti da bo se kar nekaj let minilo preden bo middle range GPU sposoben poganjati spile na 4k ekranu tekoce na medium-high nastavitvah.
1070 je zadost, prihajajoci 2060/1160 bo nekje na istem nivoju
Če bi šel napredek enako naprej, potem bi imel danes CPU, ki bi bil izkoriščen 1%. Ni nek bonus to.
Software bi isto šel naprej v smeri zahtevnosti ali pa dodatnih funkcij kot je npr. real-time ray tracing. Pred x86-64 nismo imeli 64-bitnih operacijskih sistemov (za domače uporabnike) in pred Athlonom 64 X2 nismo imeli iger, ki bi podpirale več cpujev.
Podpora mora biti na vseh nivojih. CPU je ponavadi najbolj pomemben, GPU tudi, sam chipset niti ne toliko, ker je ponavadi pasovna vrzel med CPU in chipsetom.
