Global warming

Sem malo pregledal na hitro vse objekte z lunami vred. V osončju imamo samo 4telesa, kjer lahko študiramo vpliv atmosfere, ostalo je praktično samo plin ali samo skala. Uradno velja za zemljo, venero, mars, da atmosfera segreva, za luno Titan velja, da ohlaja, vendar samo zato, ker je ogromno smogu v vrhnjih plasteh, drugače bi tudi segrevalo.

Zelo pravilen pogled... kdor meni da atmosfera(CO2) ohlaja, pa bo dobil Venero brez atmosfere z okoli 1000K, bližji Merkur pa pri 340K.

The sunlight is mostly at wavelength of~ 0.6nm = 600nm, which is not absorbed efficiently in CO2 , so the sunlight scatters its way through the clouds and eventually makes it to the surface. It warms the surface and the surface then radiates in the infrared. However, the CO2 absorbs the infrared radiation and it does not all escape into space, but much of it is trapped between the surface and the CO2 layers in the atmosphere. The end result is that the surface heats to 730K - only at this high temperature is it possible for the energy to escape at the same rate it is absorbed by the surface. By Wien's Law, at this temperature much of the energy is shorted than the CO2 absorption at 4000 to 5000 nm, so it can escape and stop further heating of the surface

To Venero naj bi stalno pustili, ne vem komu na ljubo? Ker pač nimaš procesa, ki jo dela za 500K toplejšo? "Vulkani" ter "Trenje" ja, to je ta domet.

Če ne zastopiš Zemlje, tudi Venere ne boš JJ.

imagodei - later pojasnim detaljno kar sprašuješ.

Thomas, lej en lep primer, da najprej tam ugotovimo,če veš kako sevanje deluje, pa gremo potem primerjat kasneje ta primer z atmosfero, oziroma naloga čisto lepo rešljiva, najprej moramo to rešit, da se naprej pogovarjamo.

Maš kvader, ki je povsod razen iz ene strani popolno izoliran. Na tisto stran, kjer ni izoliran stalno deluje vir sevanja z spektrom sončne svetlobe. In sicer z 100 enot energije. Vmes postavimo magično ploščo, ki pusti skozi x% sončeve in y% IR svetlobe, ki jo kvader nazaj oddaja, ostalo pa vse absorbira.
Označimo Ea,Ez,Es, energije, ki prijahajo z sonca/vira svetlobe, zemlje in atmosfere.
Maš 3 enačbe za ravnovesje:
Es=Ea/2+Ez*y
Ez=Es*x+Ea/2
Ea=Es*(1-x) + Ez*(1-y)

Rešitev tega sistema, ti da, da če je x večji od y, torej da če pusti magična ploščica več skozi, bo Ez večja, več eneergije pomeni, da bo tudi toplejša?

Se strinjaš z tem izračunom? Da lahko gremo naprej se pogovarjat, kako atmosfera vpliva, ker ne vem če sploh tole sevanje v osnovi zastopiš, brez da kake atmosfere zraven dajemo.

Thomas> Na kar ene za ušesa privlečene vrednosti, se nima smisla sklicevati.

Hihi.

Tvoja simulacija za ušesa privleče en kup vrednosti in deluje samo za planete brez atmosfere.

Moja simulacija ne krši nobenega fizikalnega zakona.

Fizikalnih zakonov ne moreš kršiti.

Tist je drugač, tam majo heisenbergov kompenzator.

Približki so dveh sort. Potencialno nevarni za to, da bi simulacija kršila kakšen fizikalni zakon, oziroma dala fundamentalno napačen rezultat in taki, ki bistva v ničemer ne spremenijo.

To pa že presega okvire tele teme - zdaleč.

Ni ne vem kaj za pričakovati. Morate vendarle vedeti, da se pogovarjete z nekom, ki trdi da sončeva gravitacija ogreva Venero 2x bolj, kot svetloba.

.

No lepo, da se končno strinjamo, da teoretično obstaja Thomas, dolgo sem čakal.

Vprašanje je samo skozi kaj. Za vir in za Zemljo, da oddajata različne valovne dolžine se že ve.

In ta skozi kaj je čisto lahko CO2, naprimer. Trdiš da ne prepušča skozi več sončeve, kot prepušča skozi IR sevanje od kvadra/zemlje?

Offtopic: Viš, Azrael, zato imamo sklone, ki jih je fino pravilno uporabljat - predvsem rodilnik/tožilnik. Kaj je zdaj tu prav:

"Pozimi zaprt prostor nekega vira toplote (lahko tudi Sonce) nič bolj ne ogreje, če je le ta prezračena ali pa zatohla. "

ali kontra:
"Pozimi zaprtega prostora nek vir toplote (lahko tudi Sonce) nič bolj ne ogreje, če je le ta prezračena ali pa zatohla. "

Verjetno to drugo... Ampak se res ne ve natančno, ker na koncu potem še govoriš nekaj v ženskem spolu, čeprav niti vir (toplote) niti prostor nista tega spola.

In trdiš, da ima stvar izkoristek preko 100%.

Samo tako lahko greje. Tako kot teoretično obstaja grenhouse efekt, obstaja tudi Perpetuum Mobile. Samo dovolj zagnojeno teorijo moraš postaviti.

V obeh primerih rabiš samo neko "teoretično" snov (ki baje 237% ziher mora obstajati) in stvar funkcionira.

Po tvoje tudi, ko obložiš hišo imaš perpetum mobile, kar iz nič energije, je topleje.

1.Ker na luni neprestano sonce sije na kamen 14dni.

2.Sej rabi, če si dolgo v sobi je treba manj greti kot na začetku.


Kaj je tko težko razumeti pri tem, da bo CO2 nekoliko povišal frekvence, ki bodo ubežale v vesolje kot vakuum? Ja menda jasno, višje frekvence se lažje prerinejo ven, skozi CO2 pa se je logično težje prebiti, kot skozi vakuum. Sonce pa to dela seveda zlahka.

Plus, tla oddajajo toploto atmosferi (atmosfera pa, ko je toplejša od tal, nazaj tlem).

Topla greda, tista zelenjavarska, deluje. Ugotovili smo tudi, da ne zaradi nekih magičnih lastnosti stekla, ampak ker je zaprta. Če bi steklo pobarvali črno, bi grela še bolj, samo bi bila notri tema in to za zelenjavo ni najbolj ugodno.

Atmosfera deluje na v bistvu enak način - deluje kot steklena sfera, ki obdaja (zapira) vso Zemljo. Je pač bolj redko steklo, ampak zato toliko debelejše.

Različne kombinacije in koncentracije plinov v atmosferi vplivajo na učinkovitost te atmosferske tople grede (steklene kletke okoli planeta).

Bo držalo (in če ne, zakaj ne)?

O.

Steklenjak deluje zaradi preprečevanja konvekcije, gibanja toplega zraka v višine.
Toplota potuje v smeri proti manjši temperaturi in če zraku ta tok navzgor preprečujemo, bo zaradi zadrževanja toplote na tistem mestu dlje časa bolj toplo.
Obstajajo tudi posebno izdelana stekla, ki sončne žarke prepuščajo v eno smer, v drugo jih pa odbijaj nazaj (v steklenjak) in tako še povečajo toplotno učinkovitost steklenjaka.

V atmosferi pa dejansko ni takih ovir, ki bi preprečevale gibanje molekul, da se s konvekcijo prosto dvigujejo.

Da se kamen na Luni segreje toliko bolj, ker se greje 14 dni je podobno, kot da če 14 dni greješ praznen železen lonec, da bo bolj topel kot po 20 minutah. Relativno hitro doseže maksimum! Termometer recimo, že v par minutah.

Tako da podaljšano gretje, ni in ne more biti razlog za nek kamen, da se segreje na 120.

Da je kakšna velika razlika v albedu Zemlje in Lune, ter bi to bila razlaga, tudi ni res. Saj so kamni na Luni temnejši in svetlejši od zemeljskih kamnov. Niso kar vsi Lunini kamni svetlejši ali temnejši. Tudi to je čisto deplasirana razlaga.

gani-med> "Atmosfera je hladnejša od tal in ker toplota vedno potuje v smeri od toplejšega k hladnejšemu,
lahko atmosfera dirrektno tla le hladi, ne more jih greti.
Res pa je, da se lahko določeni infra fotoni iz atmosfere vrnejo nazaj proti tlem in jo tako dodatno ogejejo.
S tem dodatnim zapoznelim sevanjem se lahko poveča temperatura tal. "

No, na splošno tole seveda velja in atmosfera (okoliški zrak) ne ogreva tal, pač pa kvečjemu preprečuje hitro hlajenje.

Okoliški zrak NI vedno hladnejši od tal. Poznamo tudi gibanje zračnih mas. Ena vrsta megle, npr. nastane, ko gre pas toplega zraka preko hladnih tal.

Lunino površje se bolj segreje iz preprostega razloga, ker prejme več sončne energije na kvadratni meter. Tu je še kako pomemben albedo, saj pove, koliko energije se je že takoj odbilo in ni bilo porabljene za segrevanje. Luna ima manjši albedo od Zemlje za cca 23% in to je zelo važen faktor.

K večjemu dotoku energije pa prispeva tudi kot, pod katerim sonce sije.

Na Zemlji je Sonce v zenitu zelo kratek čas, precej krajši kot na Luni. Material na Luni je slab prevodnik in zato rabi dlje časa, da se segreje.

Za lažjo predstavo; lunine kamenine imajo slabšo toplotno prevodnost od vode.
Verjetno pa je kdo že kdaj računal ali celo poskušal, koliko časa je potrebnega, da se na 100 stopinj (iz sobne temperature 25 stopinj) segreje naprimer 100 litrov vode.

Če predpostavimo, da sonce greje s 1000W/m2, bi teh 100 litrov vode segreli na 100 stopinj približno v 8 urah, nič prej, v tem času pa sonce ne bo več grelo s 1000 W/m2 ampak vedno manj in 100 l vode je na ta način pravzaprav nemogoče zavreti, vsaj na Zemlji ne, ki se učinkoviteje hladi, kot Luna, kjer je Sonce dovolj časa v zenitu.

Thomas> Ne glede na to kakšno atmosfero ima planet, solarna konstanta (moč na kvadratni meter) - se zreducira. V vakuumu je največja.

Halo? Temu vendar ja nihče ne oporeka.

A vendar - atmosfera lahko komot povzroči, da je temperatura trdnih tal pod njo višja, kot bi bila temperatura tal pod vakuumom.

Thomas> Zemljina atmosfera tega gotovo ne povzroča.

No, tega ne vem, ampak vsekakor nič ne kaže na to, da bi.

Zagotovo pa zemljina atmosfera dvigne temperaturo tal napram isti atmosferi, v kateri ni vodne pare, metana in CO2.

In zagotovo atmosfera, v kateri je več vodne pare, bolj segreje tla pod njo, kot zemeljska, če je vir energije isti.