Slo-Tech - Eden izmed pomembnih dosežkov zahodne civilizacije naj bi bil konec barantanja, saj za izdelke in storitve načeloma plačujemo vsi enako (če odmislimo milijon popustov in akcij). Uber pravi, da to ni potrebno. Vodja programa Daniel Graf je mrtvohladno priznal, da vam Uber zaračuna ceno, ki ste jo po njegovi oceni pripravljeni plačati.
Že dlje časa se je govorilo, da Uber cene določa nekoliko po svoje, vozniki pa so se pritoževali, da se vrzel med njihovim zaslužkom in cenami povečuje. Uber je ves čas trdil, da se cena oblikuje na podlagi prevožene razdalje, časa in povpraševanja. A to ni vsa resnica.
Graf je pojasnil, da Uber nekaterim zaračunava višje cene, ker potrebuje več denarja (lani so ustvarili 2,8 milijarde dolarjev izgube). V intervjuju je pojasnil, da nov sistem določanja cen preizkušajo v nekaterih mestih že več mesecev. Uber uporablja tehnike strojnega učenja, da bi za vsako skupino uporabnikov najbolje ocenil, koliko so še pripravljeni plačati za storitev. V praksi to pomeni, da bodo bogatim, ki potujejo iz Beverly Hillsa v drugo premožno sosesko, verjetno zaračunali več kakor revežem. To se na prvi pogled sliši še sprejemljivo, dokler ne pomislimo, da se na nasprotnem koncu prav lahko znajdemo sami. Če Uber na podlagi strojnega učenja ugotovi, da delamo vsak dan ob 7.00 zjutraj in če bo 6.45 panično kličemo prevoz, nam bo ceno dvignil - v višave. Uber je dodal, da bodo odslej vozniki videli, koliko potniki plačajo za posamezen prevoz. Doslej tega niso vedeli.
Uber pravi, da bodo ta sistem, ki ga preizkušajo v 14 mestih v ZDA, poizkusili razširiti tudi drugam. Pričakujemo, da bodo v EU vsi regulatorji trga in varuhi osebnih podatkov dobili ošpice, ko bodo slišali zanj.
Niti ne. Uber je še en izmed mnogih poskusov uvoza suženstva v Evropo.
Skrajni čas, da se začnejo spodbujat in razvijat IT podjetja na stari celini, podprta izključno z Evro valuto ter fokusom na EU države in v korist vseh nas.
Zdaj dobro vidimo, kako sranje so vsa ta start-up podjetja iz amerike, ki temeljijo na pordpostavki zasužnjevanja njihovih lastnih upoabnikov.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
Pričakujemo, da bodo v EU vsi regulatorji trga in varuhi osebnih podatkov dobili ošpice, ko bodo slišali zanj.
To žal ni nič nenavadnega. Tudi slovenske trgovine ti dvignejo ceno, če se zanimaš za neko stvar ali če preko neke reklame prideš na spletno stran, se tudi po navadi dvigne cena izdelka.
Tako, da, danes, kjer je na voljo veliko podatkov, so variabilne in za potrošnika naugodne cene nekaj vsakdanjega.
Uber je zasebno podjetje, katerega edini cilj je maksimizacija dobička. Naloga regulatorjev je, da takšne prakse prepove in uzakoni enake pogoje za vse potrošnike. V Ljubljani nam to ni uspelo niti za navadne taksiste, tako da Uber tule ne deluje nič bolj mafijsko.
Skrajni čas, da se začnejo spodbujat in razvijat IT podjetja na stari celini, podprta izključno z Evro valuto ter fokusom na EU države in v korist vseh nas.
V nekaterih mestih evropska MyTaxi in Taxify delujeta odlično. Lahko bi jih Slovenska vlada povabila k nam in se pogovorila kako jim lahko pomaga k nastopu na reguliranem trgu.
Tudi v MB imajo taxisti slabo sluzbo. 12 urni delavnik je nuja, placan si pa po prometu, in ce te ni, pac ni place oz. te enostavno zamenjajo. 12 ur sedet v avtu, kjer nimas niti casa za malco, pa je tudi zdravju skodljivo.
Se cudim, da ta panoga ni boljse urejena pri nas, ker to je, kot so nekateri ze omenili, suzenjstvo.
Free market ok, ampak vseeno morajo bit neki basic standardi dela. Ne mores cloveka izkoristit do onemoglosti in ga potem enostavno zamenjat, ko ni vec uporaben.
Niti klasičen taksi niti Uber nista dobra. Neki novga bi se mogl spomnt ker tole tko ne gre. Taksist nateguje turiste pa starejše, Uber pa z algoritmi ugotavlja če se ti mudi in ti potem zračuna več.... Nevem no..a se ne da staknt glav skp pa spomnt kakšnega boljšega sistema.
Deljenje prevozov je ok na prevozi org ampak ni to celovit sistem kot je npr taksi sistem. Je pa dobr kot podporni sistem.
V javni upravi delajo ravno obratno - ljudje molzejo sistem, ne sistem ljudi.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ali ni v letalski industriji podobno? In kako to, da evropski regulatorji v zvezi tem še niso dobili ošpic (vsaj vidnih)?
Seveda je, pa ne samo v letalski. Prejšnji teden sem probal dobiti neko normalno hotelsko sobo v Ljubljani za poslovnega partnerja. Pojma nimam kaj se je dogajalo ampak pomoje je bilo tam cca 95% vseh kapacitet v Ljubljani zasedenih. V enem od hotelov v katerem smo zadnjih nekaj let vedno plačevali cca 65-85€ na noč, je bila cena za zadnjo razpoložljivo sobo 145€. Povsem normalno, imeli so več povprševanja kot kapacitet.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Niti klasičen taksi niti Uber nista dobra. Neki novga bi se mogl spomnt ker tole tko ne gre. Taksist nateguje turiste pa starejše, Uber pa z algoritmi ugotavlja če se ti mudi in ti potem zračuna več.... Nevem no..a se ne da staknt glav skp pa spomnt kakšnega boljšega sistema.
Deljenje prevozov je ok na prevozi org ampak ni to celovit sistem kot je npr taksi sistem. Je pa dobr kot podporni sistem.
Najbolje je imeti svoj avto oz. rent a car, če si turist. Magari električen, če gredo eko fašisti v luft. Varnost izboljšamo z avtonomno vožnjo, zagotovitev parkirnih mest pa z avtonomno vožnjo rešimo, saj lahko avto parkira 5km stran nekje. V bistvu imam občutek, da so urbanisti, župani, politiki, Uberaši, taksisti in podobni nekje v preteklosti obtičali, kar se prometa tiče. Še ELES me skrbi, kako bo poskrbel za električno infrastrukturo, ko bo pri vsaki bajti drugi avto električen.
Prejšnji teden sem probal dobiti neko normalno hotelsko sobo v Ljubljani za poslovnega partnerja. Pojma nimam kaj se je dogajalo ampak pomoje je bilo tam cca 95% vseh kapacitet v Ljubljani zasedenih. V enem od hotelov v katerem smo zadnjih nekaj let vedno plačevali cca 65-85€ na noč, je bila cena za zadnjo razpoložljivo sobo 145€. Povsem normalno, imeli so več povprševanja kot kapacitet.
Uber uporablja tehnike strojnega učenja, da bi za vsako skupino uporabnikov najbolje ocenil, koliko so še pripravljeni plačati za storitev.
Feel the difference. Ko si iskal hotelsko sobo, ki je ni bilo, je razumljivo, da so cene visoke - 101 ekonomije. Če pa sistem isto sobo ob istem trenutku (enaka razpoložljivost in povpraševanje) ponudi za pol tvoje cene, ker oceni, da več ne bom plačal, ti pa, je to bolj podobno "belcem računamo več kot ta črnim" kot čemerkoli drugemu. Ker te je ocenil na osnovi pripadnosti neki njegovi razdelitvi sveta.
Feel the difference. Ko si iskal hotelsko sobo, ki je ni bilo, je razumljivo, da so cene visoke - 101 ekonomije. Če pa sistem isto sobo ob istem trenutku (enaka razpoložljivost in povpraševanje) ponudi za pol tvoje cene, ker oceni, da več ne bom plačal, ti pa, je to bolj podobno "belcem računamo več kot ta črnim" kot čemerkoli drugemu. Ker te je ocenil na osnovi pripadnosti neki njegovi razdelitvi sveta.
Nope. Domnevaš monopolno pozicijo prodajalca s katero lahko sam določa ceno. V resnici mu ceno določa trg. Če je ta "polovična" cena pod lastnim stroškom, je tako ali tako ne bo ponudil, ker bi delal izgubo. Če ob tej "polovični" ceni še vedno dela dobiček, bo pa tako ceno lahko ponudila tudi konkurenca in mu vzela posel. Skratka trg bi sam porihtal take zadeve.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Slisi se kot nakup letalskih kart na strani od Lufthanse. Vneses kam in kdaj hoces it, hoces placat karto in stran se jim sesuje. Ponovis zadevo cez 5 minut, karta pa je naenkrat drazja za 50€.
Nope. Domnevaš monopolno pozicijo prodajalca s katero lahko sam določa ceno. V resnici mu ceno določa trg.
Moj komentar se je sicer nanašal na razliko med segmentiranjem kupcev in prilagajanjem cen ponudbi in povpraševanju.
Ampak za zagovornike tržnega fundamentalizma: te (teoretične) predpostavke (morda) držijo v primeru vsaj približno simetričnih igralcev na trgu, torej B2B. Pri potrošnikih pa je zadeva bistveno drugačna, ker je potrošnik v slabšem položaju - nima ustreznih veščin, nima ustreznih informacij, ...
Konkretno: ko ponudbe postanejo zaprte (neoglaševane), težko primerjaš in izbereš. Lahko preveriš pri konkurenci, ki pa bo tudi segmentirala in vse, kar boš lahko naredil je, da med n slabimi ponudbami (no, saj ne vemo, če so slabe, glede na to, da ne moremo primerjati) izbereš najboljšo. V primerjavi z belcem in črncem si še na slabšem, ker onadva vsaj vesta, kakšne barve sta in kakšna je rasistična ponudba; tukaj pa te vsak trgovec ocenjuje po svoje :)
Končali bomo na high-tech verziji arabske tržnice, samo da ne boš barantal z besedami, ampak z življenjskimi navadami, prijatelji, ...
Nope. Domnevaš monopolno pozicijo prodajalca s katero lahko sam določa ceno. V resnici mu ceno določa trg. Če je ta "polovična" cena pod lastnim stroškom, je tako ali tako ne bo ponudil, ker bi delal izgubo. Če ob tej "polovični" ceni še vedno dela dobiček, bo pa tako ceno lahko ponudila tudi konkurenca in mu vzela posel. Skratka trg bi sam porihtal take zadeve.
To je tak kot če bi rekel: zločini se ne dogajajo, ker so prepovedani.
V teoriji že, v praksi pa je med pisanjem teh stavkov umrlo 100 ljudi od <vstavi vzrok, ki najbolj "vžge">
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Nope. Domnevaš monopolno pozicijo prodajalca s katero lahko sam določa ceno. V resnici mu ceno določa trg. Če je ta "polovična" cena pod lastnim stroškom, je tako ali tako ne bo ponudil, ker bi delal izgubo. Če ob tej "polovični" ceni še vedno dela dobiček, bo pa tako ceno lahko ponudila tudi konkurenca in mu vzela posel. Skratka trg bi sam porihtal take zadeve.
To je tak kot če bi rekel: zločini se ne dogajajo, ker so prepovedani.
Sploh ne. Zakon ki prepoveduje kazniva dejanja a.k.a. zločine, je preskriptivni zakon. Zakon ponudbe in povpraševanja je pa deskriptivni zakon - ne opisuje kaj bi se moralo zgoditi ampak kaj se bo zgodilo.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Nope. Domnevaš monopolno pozicijo prodajalca s katero lahko sam določa ceno. V resnici mu ceno določa trg.
Moj komentar se je sicer nanašal na razliko med segmentiranjem kupcev in prilagajanjem cen ponudbi in povpraševanju.
Ampak za zagovornike tržnega fundamentalizma: te (teoretične) predpostavke (morda) držijo v primeru vsaj približno simetričnih igralcev na trgu, torej B2B. Pri potrošnikih pa je zadeva bistveno drugačna, ker je potrošnik v slabšem položaju - nima ustreznih veščin, nima ustreznih informacij, ...
Konkretno: ko ponudbe postanejo zaprte (neoglaševane), težko primerjaš in izbereš...
Ne bo držalo. Če imaš na trgu konkurenco, si nobene pomembne asimetrije med prodajalcem in kupcem.
Da ne bi mogel izbirati? Res? Recimo da sem jaz bogat in rabim prevoz. Odločam se med podjetjema Uber-A in Uber-B. Uber-A ponuja vsem enake cene, Uber-B pa hoče meni (bogatašu) zaračunati več. So what? Vzamem Uber-A. Če Uber-A in Uber-B oba bogatim zaračunavata več, je to idealna prilika zame da ustanovim podjetje Uber-C in vsem bogatašem ponudim 5% boljšo ceno kot Uber-A in Uber-B. Velik del bogatašev bo seveda pričel uporabljati moje storitve in jaz bom obogatel. WIN! Če Uber-A in Uber-B ne bosta hotela izgubiti strank, bosta morala spustiti cene vsaj na mojo (Uber-C) ceno. Posledično jaz spet pocenim in tako naprej v loop, dokler ne pridem do tiste osnovne cene za katero je prvo podjetje lahko vozilo vse stranke. Takšna segmentacija ne bi špilala prav dolgo.
Seveda je pa res da je velika verjetnost da boš na silvestrovo prevoz plačal več kot tri dni kasneje, ne glede na to kdo si. Nič narobe s tem.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Problem z zgornjo teorijo je, da v realnosti obstaja en Uber, medtem ko Uber-A, Uber-B in Uber-C obstajajo le v domišljiji.
To pa zato ker je Uber tako poceni da ustvarja ogromno izgubo. Kar pomeni super deal za potrošnike. Če bi začel ustvarjati ogromne dobičke bi se pojavilo dovolj posnemovalcev, da bi se cena znižala. Ko bo torej predrag, bomo uporabljali cenejše alternative. Da ne govorim o tem da so pri nas itak že taksiji smešno poceni.
Free market je lahko zgolj reguliran. Nereguliran neizbežno vodi v monopol.
You know nothing John Snow. Ravno razne regulative so tiste ki višajo prag za vstop v posamezno panogo. Če potrebuješ 25 dovoljenj, pa klimatiziran prostor, pa usnjene sedeže, pa zlate škarje, bodo frizerske storitve relativno drage. Če lahko frizira vsak s škarjami, potem bodo zelo ugodne.
Airbnb in uber sta bila relativno uspešna v tem da sta se izognila regulativam. Imamo zato zdaj več in ugodnejšo ponudbo ali imamo zdaj manj ponudnikov in višje cene?
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Če Uber-A in Uber-B oba bogatim zaračunavata več, je to idealna prilika zame da ustanovim podjetje Uber-C in vsem bogatašem ponudim 5% boljšo ceno kot Uber-A in Uber-B. Velik del bogatašev bo seveda pričel uporabljati moje storitve in jaz bom obogatel. WIN!
Potem pa Uber-A naslednji dan spusti ceno pod realno ceno (ima bogate botre, ki si lahko privoščijo nekaj let izgube), Uber-B in tvoj Uber-C bankrotirata, Uber-A pa se preimenuje v Uber in pobere celoten trg. In zaradi ogromne baze podatkov, ki jih je kupil od Facebooka in Googla, zaračuna vsakemu točno toliko, kolikor ve, da je ta oseba v danem trenutku pripravljena plačat.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
