Hyperloop

V 60 letih so tudi leteli v avionih zelo podobnim današnjim in sanjali, kakšni bodo leta 2000. Zadeva pa je 60 let praktično ista, samo luksuz(če doplačaš) pa varnost je višja.

RejZoR je 9. jul 2017 ob 07:08 izjavil:

Hyperloop je največja neumnost v zadnjem času. V teoriji zveni super, da eliminiraš zračni upor pri doseganju visokih hitrosti, realnost pa je taka, da ima zadeva tolk felerjev, da je praktično čist neizvedljiva.

- cevi se bojo pri takih dolžinah in fiksnih spojih krivile, sploh med vročimi in hladnimi urami dnevov na zahodni obali Amerike (dokaz: navadni železniški tiri)
- če bojo spoji prožni bojo masivna failure točka
- cevi so absurdno tanke, če bojo imel not skoraj 100% vakuum se bojo sesedle zaradi zunanjega zračnega pritiska
- cevi bojo prosto izpostavljene ob cestah (če se bo kdo zaletel not bo lahko huda katastrofa)
- cevi bojo prosto izpostavljene kar je ogromen rizik za teroristične napade kjer bi z minimalno napora naredil ogromno škode in žrtev
- testno črpanje zraka iz manj kot pol kilometra cevi so rabili okoli 6 ur. Hyperloop naj bi segal čez pol zahodne obale Amerike...
- za eliminacijo idiotsko dolgih črpalnih časov bi moral bit glavni del skoz pod vakuumom, črpali bi samo iz bulkheadov na postajah, kar bi zmanjšalo čase, ampak bi povečalo kompleksnost in možnosti katastrof (zaletavanje vagonov v bulkhead vrata, več failure točk za vakuum, dvojna katastrofa če bi se zaletel+dekompresija)
- testi vagončkov so bili absurdno smešni ker so komaj kaj pridobil glede na polno atmosfero
- v primeru kakršnega koli failura vagona bi ljudje v slednjem skor sigurno umrli
- v primeru kakršnegakoli failura tunela bi ljudje v slednjem skor sigurno umrli
- absurdno težavno vzdrževanje in če bi se izvajalo na glavnem delu bi bili downtime časi dolgi več dni samo zaradi črpanja zraka čeprav bi popravilo trajalo samo pol ure
- absurdno težavno reševanje ljudi v primeru odpovedi česarkoli

Hyperloop je obsojen na propad še preden bo začel delovat, kar dokazujejo neskončne težave in felerji med samimi testnimi poizkusi kjer imajo vse skupaj nobene dolžine. In konec koncev, zadeva ni praktična, ne za uporabo in ne vzdrževanje, še manj pa bi si želel bit kjerkoli v tej zadevi, ko bi šlo kaj narobe.

Edino kar bi imelo smisel so maglev vlaki v tunelih s stalnim manjšim podtlakom, ki bi ga verjetno lahko ustvarjali že z navadnimi ventilatorji, ki bi vlekli zrak iz tunelov. Eliminacija trenja koles + eliminacija glavnega dela zračnega upora brez vseh težav skoraj čistega vakuuma. Tud če bi šlo do katastrofalnih failurov bi v najslabšem primeru ljudje morali dihati izredno redek zrak, kot bi bili nekje visoko v gorah, ne bi bilo katastrofalne dekompresije, vlak bi zaradi upora pač upočasnil in lažje vzdrževanje v vseh pogledih. Bi bilo prav zanimivo vidit kakšno študijo kako "gostota" vpliva na učinkovitost gibanja skozi tako atmosfero. Kje je točka zelo dobre učinkovitosti brez težav skoraj čistega vakuuma in potencialno zadostno atmosfero za težavno ampak še vedno možno dihanje brez pomagal.

Moj Halfloop zmaga torej. Glede debeline cevi pa načeloma so že rešli, ampak to je tudi vse kar so.

Okapi je 9. jul 2017 ob 11:26 izjavil:

Maglev v vakuumskem tunelu je prihodnost hitrega transporta na Zemlji, skoraj zanesljivo, ker hitrejše in udobnejše alternative praktično ni. Pariz- New York v recimo eni uri, mogoče še malo prej. Ampak še ne bo tako kmalu, mogoče čez 200 let. Mogoče čez 500.

Če ne bo prej uploada.

Podobno kot pri električnih.

Spet aplicirate nove paradigme na stare navade. Ne gre.

Čez 200 let (če ne bo uploada) bo folk itak vse komuniciral prek VRja.
Moraš upoštevat, da generacije ki prihajajo bodo vedno bolj sociali inept (as i understand it). Sestanki v živo bodo zgodovina. Sploh če gre avtomatika tako naprej, bo človek bolj malo posloval izven morda podajal kake kreativne budalaščine. Vse ostalo bo že AI organiziral.

Isto napako so delali ljudje v 50'. Futurističen svet, kjer familja pristane v parkcu z letečim avtom pa ima piknik.
How wrong they were.
Familije itak bodo redke, ker že danes se spola oddaljujeta. Na Japonskem komaj kaj seksajo, kaj šele poročajo.


Socializacija...že danes ljudje rečejo da hangajo z prijatelji...pa so le na "google hangouts".

Ljudje pa z naraščanjem standarda in individualizma vedno bolj postajamo otoki zase. In bo kot na kaki black mirror epizodi, se blockalo folk v RL.

MrStein je 9. jul 2017 ob 11:42 izjavil:

RejZoR je 9. jul 2017 ob 07:08 izjavil:

- cevi so absurdno tanke, če bojo imel not skoraj 100% vakuum se bojo sesedle zaradi zunanjega zračnega pritiska

Ja, ker nekdo ki "cevi" redno pošilja v vesolje ne zna izračunati obremenitve tlaka na cevi.
Seveda. Še dobro, da imamo forumce, da jih opozorijo na take "felerje".

- testi vagončkov so bili absurdno smešni ker so komaj kaj pridobil glede na polno atmosfero

Ha ha, test prvega letala je bil smešen, ker je hitrost bila pod 10 km/h. To je hitrost pešca. Samo idiot misli, da je letalstvo viable način transporta. Ha ha.

Povzetek: Hyperloop je bedast, hyperloop z eno malo spremembo pa je da šit. OK.

Lol, sure. Ko bojo v vesolje pošiljal 700 kilometrov dolge rakete se pa oglasi glede tega kako se računajo obremenitve na strukturo cevi...

Si mogoče videl vakuumsko komoro v NASA Glenn Research centru? Največjo vakumsko komoro na svetu. Primarno je narejena iz do 2,5m debelega betona, da sploh lahko prenese atmosferski pritisk od zunaj, ko je znotraj ustvarjen vakuum. Ampak šur, naredil bojo valjasto strukturo iz neke kovinske litine, ki bo nekako močnejša od kupolaste oblike (ki je skorajda peak oblika, ko se hočeš upirat silam, ki pritiskajo vse skupaj navzdol in skupaj) iz skor 3 metre debelega betona... Ne rabiš niti fizik, da zastopiš, da tle neki ne štima...

Sploh pa take "malenkosti" nimajo nobene veze če ne gledaš na stvar kot večjo sliko. Največji problem bo praktičnost. Če bojo črpali zrak iz cevi ob vsaki ustavitvi brez bulkheadov bi z navadnim transportom opravil pot katero boš prečakal, da izčrpajo ves zrak. Kar pa je tud edini način, da dosežeš tako praktičnost. Al pa "quick release" lopute kot jih imajo za združevanje raketnih modulov z vesoljsko postajo, da je v cevi skoz vakuum.Vedno črpat ves zrak iz cele dolžine cevi enostavno ni praktično. Sploh. Še vedno pa ostane problem vzdrževanja in reševanja v primeru failurov...

Šur, enkrat bomo imel take stvari, ampak je še mal prekmalu, ker je stvar več kot očitno bolj trial and error kot pa projekt pri katerem bi ga zastavli in postavli brez takih res trivialnih neumnosti.

Okapi je 9. jul 2017 ob 13:15 izjavil:

Ne vem, v katerem svetu ti živiš, ampak v tem, kjer sem jaz, ljudje čedalje več potujejo. Kamorkoli greš, vse polno turistov, in nič ne kaže, da bi se trend kaj obračal. Mogoče bi ti koristilo, če greš malo ven pogled, v RL.

Turistov. da. Ampak tem ni pomemba ura gor ura dol. Hyperloop je namenjen intradržavnim prevozem, ki so IMO večinoma poslovne ali uporabne narave, ne pa izletne.

Meni še vedno ni jasno kaj je ta Hyperloop?

Je to airtrain, kot je nekoč musk omenjal cevčice za pošiljanje pisem.
Je to maglev v vakuumu.

Sploh mi ni jasno kaj kurac je bil tisti test, tekmovanja študentov.

Jz strogo navijam za airtrain. Samo delni vakuum, tak ki ga človek recimo še prenese, da uletijo reševalci oz. se sistem vzpostavi, ter in kakih 800kmh z električno turbino.

Naj mi prosim kak poznavalec obrazloži, ne želim brskat cel reddit za ta info. tnx

RejZoR je 9. jul 2017 ob 17:24 izjavil:

Poleg tega ima podmornica not atmosfero, ki deluje kot sila, ki nasprotuje pritiskom vode od zunaj.

Jezus...

Bom tak rekel. "Sila" atmosfere je 1 bar. Navadna zračnica od bicikla zdrži 4 bare.*
OK?

Razen tega so te cevi že naredili in preizkusili.

* - naj jype popravi, če ni točno

Jah, to štreko hočejo speljat čez celo zahodno obalo. To ni 100m pa ni 1 kilometer ampak 700+ kilometrov kolikor se spomnim iz glave.

Wow, zračnica zdrži 4 bare? Ja, na dirkalnem kolesu jih pa 7 barov. Pa si mogoče pomislil kolk materiala se nahaja pri zračnicah? En mišji prdec proti stotinam kilometrov cevi premera kolk, 3+ metre pri Hyperloopu?

Pa če men ne verjamete ker sem "kr nekdo" pa si pejte pogledat kakšne odzive dejanskega znanstvenika, ki gre na Youtubu pod imenom thunderf00t. You know, tip dejansko dela v enem britanskem raziskovalnem centru...

"The sphere, with steel walls 64 mm (2.5 in) thick, was tested for its ability to withstand the required 114 megapascals (16,500 pounds per square inch) of pressure"

To je 1000 krat več kot pritisk na površini.

Tule pa je podmornica s stekleno kroglo, ki gre do 9 km globine : http://www.cihoodinc.com/tritonsubs/ser...
(spet: 1000 krat večji pritisk kot na površini)

Lahko obračate koliko želite, ampak ta argument je na nivoju "ko hitrost preseže 30 km/h, se vsi potniki v vlaku zadušijo".

Se pravi, ko dam kot resource dejanskega znanstvenika pa vstaviš < izgovor >. Whatever.

Wow, kot dokaz dosežka daš kroglo. FAKIN KROGLO, ki je najbolj idealna možna oblika za upiranje sil pritiska. I'm fucking out of here.

Dajte nehajte ga futrat, saj vidite, da ne mara izgubljat.

Koliko časa (pingponga neumnosti) bo minilo predno mrsteinu poči struna?

Tody je 4. jul 2017 ob 08:18 izjavil:

Če nebi bilo F1 vrjetno še zmeri nebi imeli servo volanov in podobnih igračk, ker jih "noben nebi rabil".

Mors najt drugo primerjavo. Servo volan je obstajal preden je bila ustanovljena FIA, kaj sele Formula 1. :)

Nadaljevanje.

Mislim, kake budalaščine delajo tej.

Torej maglev v vakuumu? Mislim, ne samo da to ni nič niti slučajno novega...še žalitev je rebrandad z nekim novim imenom IMO.

Hyperloop, kolikor sem jaz razumel je ZRAČNI vlak!
Musk je povedal, da naj bi deloval kot tiste pnevmatske transportne tubice. KI POTREBUJEJO ZRAK ZA DELOVANJE!!

Skratka. Dokler ne bo nekdo pokazal air levitated design...ne mi sploh več omenjat imena Hyperloop.

Neskončno.

Tlak je tam 5000-ina pritlehnega.
Torej 0,2 milibara.

Vir: http://www.engineeringtoolbox.com/stand...

Tudi prvi avto ni bil hitrejši od pešca, pa poglejte, kje smo zdaj.

Tudi 60 let nazaj so letela potniška letala 1000km/h, 50 let nazaj pa že prva 2100km/h. Poglejte kje smo danes... Možno je marsikaj, uporabno pa veliko manj.

Jaz sem našteval konkretne materiale in izdelke, ki zdržijo pritisk, ki je baje nemogoč. Tvoje sporočilo nad temle pa lepo pove, kaj je tvoj modus operandi.

Ja, in nekaj tednov nazaj sem tudi povedal, da si, v smislu udeleženca v debati, nekaj odtenkov boljši od W1. Če bi pa prebral moje pomisleke izpred nekaj tednov, bi pa morda vsaj razumel, kje so moji temeljni pomisleki.

Res je, moji pomisleki so bili tudi glede katastrofične odpovedi, tako v zvezi s konstrukcijo in strukturnimi poškodbami, kot tudi v zvezi z nevarnostjo za ljudi. A hkrati sem povedal tudi, kaj je moj največji pomislek: žvenket denarja.

Vse je povezano s financami. Moj glavni pomislek je, da je tole, ob zagotavljanju vseh modernih standardov, absolutno predrago. Zagotavljat visoko varnost potnikom, vzdrževat konstrukcijo, dobavljat elektriko (tudi proizvodnja solarnih panelov bo koštala), itd., vse zato, da bomo imeli neko dodatno obliko prevoza, za katero sploh nismo sigurni, da jo res potrebujemo? Je res zadeva toliko bolj preprosta in toliko bolj rentabilna kot Maglev, in bodo zato karte toliko cenejše? Je 500 km/h res prepočasi? Kaj pa 900 km/h na letalih? So letala res iz mode? Predraga? Preveč okorna? Premalo varna?

Hudiča, a res kdo verjame, da bodo lastniki računali 5 € (figurativno) za povratno vožnjo samo zato, ker bodo sončne celice na Hyperloopu menda zagotavljale več kot dovolj štroma za delovanje? Kdaj se jim bo pa povrnil vložek? Če kupiš floto letal, lahko z njimi letiš na katero koli letališče, tukaj bosta pa med sabo povezani samo dve točki. Če boš želel povezati še tretjo točko, bo izgradnja spet stala toliko, kot flota letal.

Skratka, seveda: so pomisleki glede konstrukcije in varnosti; ampak če vse želiš narediti pravilno in varno, to košta. In pravo vprašanje ni, a to znamo naredit, pač pa, a to znamo DANES naredit tako, da bo DOVOLJ poceni, da bo rentabilno.

In ne pristajam na to, da tukaj kritiziram vizionarja, pa da ne razumem, kaj je potrebno za napredek. Sploh ne gre za to. Se popolnoma zavedam, da bo nekoč, nekdo, mogoče prav Elon Musk (oziroma nekdo v njegovem botrstvu) prvi naredil rentabilni Hyperloop. Ampak v tem primeru prav veliko neznank ni, ideje so prisotne že celo stoletje, problem rentabilnosti pa tudi. Proof of concept: super, clap, clap, clap. Uporaba v komercialne namene? Tako, kot bi se leta 1995 navduševal nad takratnimi superračunalniki, s katerimi bom, ko bo njihova cena do leta 2015 padla, lahko rudaril Bitcoine.

Zakaj, če se potrebuje hiter in preprost način zemeljskega prevoza, med SF in LA ni že zgrajen Maglev? Gre za preizkušeno tehnologijo, zagotovo je to ceneje postavit, kot pa Maglev v vakuumu? Tudi nad klasični Maglev lahko postaviš streho s sončnimi paneli! In ob upoštevanju boarding procedur na letališčih je tudi 500 km/h, kolikor jih zmore Maglev, dovolj hitro, da je konkurenčno 900 km/h, kolikor jih zmore letalo. Obstoječ Maglev med SF in LA bi bil vsaj jasen indikator, da se med tema dvema mestoma potrebuje še hitrejšo (in cenejšo?) obliko zemeljskega prevoza.

In še DISCLAIMER: zelo vesel bom, če me bodo inženirji postavili na laž in bom do leta 2025 videl prve blue-collar potnike med SF in LA v Hyperloopu.

MrStein je 8. avg 2017 ob 13:07 izjavil:

Da bodo šli blue-collar potniki nima veze z inženirji. Inženirji samo zgradijo. S prodajo se ukvarja marketing.

Elon Musk obljublja vozovnice za drobiž.

Koliko je "drobiž? Saj točno to je tudi del mojih pomislekov. Med LA in SF dnevno leti cca 40 letov, vozovnice za povratni let stanejo od 100 USD dalje. Bo Hyperloop cenejši? Koga bo Hyperloop prevažal? Dnevne migrante? Turiste? Poslovneže? Firbce? Slednjih sicer zlepa ne zmanjka, ampak stavit na to svoj poslovni model je pa mal tvegano. Pri vseh ostalih je bistvena cena, pa mogoče še razpored dnevnih obveznosti. Če moraš biti v 8 urah iz LA v SF, pa spet nazaj v LA, potem boš, jasno, plačal tudi višjo ceno. Drugi bodo izbirali predvsem nižjo ceno. In še vedno me pokazane številke ne prepričajo, da je Hyperloop rentabilen na npr 10-15 let. Ne pri obljubljeni "karti za drobiž".

MrStein je 8. avg 2017 ob 13:07 izjavil:

Mimogrede, so na reddit zavrnili vse thunderf00t-ove pomisleke?
Lahko bi malo delil to znanje, ki si ga tam dobil.

Hm, zanimivo, ne? Jaz naj bi objavil, kar sem našel, nekateri tukajle bi ti pa predlagali, da si pomagaj z Googlom.

Ne, niso zavrnili vseh thunderf00tovih pomislekov. Še vedno recimo ostaja vprašanje, kaj se zgodi, če se cev zaradi napake v spoju, tresljajev, ali druge sile deformira npr na odseku npr. 2km pred kapsulo, ki potuje s hitrostjo 1000km/h. Še vedno ostaja vprašanje, kaj se zgodi če zrak nenadoma vdre v vakuum na delu, ki je od kapsule oddaljen 1km? A lahko odtrga kak delec (kos jekla 10x10 cm), ki nato z veliko silo trešči v kapsulo? (Ja, vem, kaj boš rekel: kaj pa če na Maglev progo vihar vrže smreko; kaj pa če na letalu zagori električna napeljava zaradi redke napake... Vseeno, pomisleki ostajajo).

Anyway, bom zvečer pogledal, če bom našel temo na Redditu, pa jo bom linkal sem.

2km pred kapsulo, ki potuje s hitrostjo 1000km/h.

Kapsula s 1000 km/h prepotuje teh 2 km v 7,2 sekundah.
Pri pojemku 1g (manj kot max zaviranje v avtu) se ustavi na 3858 m. Za zaustavljanje potrebuje 27,8 sekund.

Da ravno takrat pride do problema, pomeni, da to ni bila nesreča ampak zelo natančno tempiran napad.
Maš še kakšen smartass scenarij katastrofe?
Like, napad s plin v kapsuli? Božjastni napad? Porod?

Kaj se recimo zgodi, če 7 sekund pred prihodom potniškega vlaka v luft vržejo tire?
A se bo potniški vlak ustavil?

Šur de.

A vsako letalsko nesrečo obravnavaš kot natančno tempiran napad?

Vsako bližnje srečanje letala in rakete v zraku obravnavam kot natančno tempiran napad.
Vsako letalsko nesrečo, ki je posledica defekta na pristajalni stezi, ki je se je pojavil pol minute pred pristankom, obravnavam kot natačno tempiran napad.
Vse druge letalska nesreče z defektom proge HL nimajo ničesar skupnega, še najmanj pa nekaj sekundno okno v katerem morajo nastat, da ni več možna totalna zaustavitev.

zasilnih izhodov in možnosti rešitve v praksi ni.

Because reasons.

Predvsem je klasični vlak poznana tehnologija,

Exactly the problem.
Vso jokanje izvira iz tega, da je to nekaj novega.

Nesprejemljivo.

Fora je samo to, da se ne zavedajo kompleksnoti in potem je vse enostavno.

Mogoče se samo ne zavedate detajlov v katere se spuščajo in kako jih rešujejo? Sej vem, imposibru ...

Ampak bo še veselo: Elon Musk Is Building His Own Hyperloop
Let the shitfest continue ...

Magic1 je 9. avg 2017 ob 12:42 izjavil:

Fora je samo to, da se ne zavedajo kompleksnoti in potem je vse enostavno.

Ja, raketni znanstveniki, ki so naredili raketo, in jo potem za nameček še ponovno uporabili, se ne zavedajo kompleksnosti.
Šur.

In inženirji rabijo dežurne nergače "kaj pa če", ker sami niso sposobni si zamislit realnih omejitev, nujacajo njihove bedastoče tipa "zračni zid", itd.
Enostavno je vprašat neumnost, mal več moraš vedet če želiš vprašat stvar, ki ima dodano vrednost.

če se ne motim?

Ne ločiš cenika od cilja.

WarpedGone je 9. avg 2017 ob 13:39 izjavil:

In inženirji rabijo dežurne nergače "kaj pa če", ker sami niso sposobni si zamislit realnih omejitev, nujacajo njihove bedastoče tipa "zračni zid", itd.

Točno tako. Enako, kot programerji rabijo na eni strani analitike in na drugi testerje. Aroganca brez primere je domišljati si, da si kot inženir nezmotljiv in sposoben predvideti vse. Ampak se je že večkrat pokazalo, da je Muskova filozofija točno takšna. "Eh, bomo že stestirali na končnih uporabnikih"

WarpedGone je 9. avg 2017 ob 12:39 izjavil:

Vsako letalsko nesrečo, ki je posledica defekta na pristajalni stezi, ki je se je pojavil pol minute pred pristankom, obravnavam kot natačno tempiran napad.

Tle je blo pet minut pred vzletom.

Air France Flight 4590 @ Wikipedia

Kar tko pavsalno rect, da je neka stvar varna in bo vse kul, je neumnost. Prav tako je neumno predvidevati, da se nesrece ne dogajajo. Se. In hitreje kot gres, visji in bolj zahtevni so varnostni standardi.

Po Concordu ni blo vec nadzvocnega potniskega letala. V zadnjih 15 letih je povprecna hitrost potovanja na dolge razdalje precej padla.